Kot so zapisali v sporočilo po seji vlade, je srednjeročni obrambni program 2018–2023 razvojni program in planski dokument, ki je podlaga za razvoj in vzpostavitev vojaških in civilnih obrambnih zmogljivosti. Dokument, ki ga je vlada sprejela 19. aprila 2018, je osnova za razporejanje obrambnih virov med načrtovane obrambne zmogljivosti skladno s stopnjo njihove prioritete. Temelji na sprejetih obrambnih izdatkih z dodatnimi sredstvi za leti 2018 in 2019 ter na postopnem nominalnem povečanju obrambnih izdatkov od leta 2020 do 2023.

Ob tem pa so dodali, da se s "slabšanjem varnostnih razmer v svetu, povečevanjem sodelovanja Slovenske vojske v operacijah kriznega odzivanja in s povečevanjem geografske oddaljenosti operacij povečuje potreba po lastnih zmogljivostih zračnega transporta".

Zato je ministrstvo za obrambo med prioritete uvrstilo nakup taktičnega transportnega letala. Postopki nabave tovrstnega letala bodo izvedeni letos.

Nakup taktičnega transportnega letala je bil načrtovan že leta 2007, ko je bil izveden razpis, sklenitve pogodbe pa ni bilo. "Danes ne gre več za nujno potrebo Slovenske vojske, temveč celotne države, kar se je nazorno pokazalo ob začetku epidemije covida-19, ko je bil letalski transport ena glavnih težav pri zagotavljanju zaščitne opreme," so poudarili.

Po vladnih navedbah namreč zmogljivosti obstoječega letala Slovenske vojske Turbolet L410 poleg dotrajanosti omejujejo tudi zelo kratek dolet, majhna nosilnost in odsotnost drugih vojaško-tehničnih zahtev za ustrezno podporo premestljivih sil Slovenske vojske ali opravljanje drugih zahtevnejših nacionalno-varnostnih nalog.

"Slovenska vojska te zmogljivosti potrebuje za izvajanje premeščanja sil, redno oskrbo in vzdržljivost enot Slovenske vojske ter morebitno nujno evakuacijo moštva z območja operacije," je utemeljilo ministrstvo za obrambo.

Do leta 2023 bodo izvedeni tudi postopki za nakup dveh srednjih transportnih helikopterjev tudi za podporo specialnih sil. Slovenska vojska s helikopterji sodeluje v večnacionalnem programu letalstva specialnih sil v Zadru, so spomnili. Po navedbah vlade je srednjeročni obrambni program spremenjen in dopolnjen tako, da njegova vsebina odraža prilagoditev prioritet razvoja vojaških zmogljivosti do leta 2023, ki bodo nadalje podrobneje določene v dolgoročnem programu razvoja Slovenske vojske do leta 2035 in srednjeročnem obrambnem programu od 2021 do 2026.

Sprejeta resolucija o podnebni strategiji do 2050

Vlada je sprejela resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Slovenija si s strategijo zastavlja cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Do leta 2050 bo Slovenija zmanjšala emisije toplogrednih plinov za od 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005 in izboljšala ponore, hkrati pa pospešila izvajanja politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev.

"Dolgoročna strategija nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije na področju podnebnih sprememb in s tem povečuje predvidljivost podjetij, vlagateljev ter potrošnikov v zeleni prehod gospodarstva, to je v smer neto ničelnih emisij toplogrednih plinov, pospešenega prehoda na obnovljive vire energije, opuščanja rabe fosilnih goriv in zmanjševanja končne rabe energije," so poudarili na okoljskem ministrstvu.

Vlada je opravila tudi več imenovanj

Tomi Rumpf bo prihodnja štiri leta vodil Zavod RS za blagovne rezerve, ki ga je po lanskem odstopu Antona Zakrajška, ki je zavod vodil od julija 2008, vodil kot v. d. Z mesta direktorja se je Zakrajšek poslovil v prvem valu epidemije, ko je bil Zavod RS za blagovne rezerve marca lani določen za nabavo zaščitnih sredstev v boju proti covidu-19 na nacionalni ravni. Rumpf je po Zakrajškovem odhodu prevzel začasno vodenje zavoda. Novembra lani je bil nato objavljen javni natečaj za imenovanje direktorja, na katerega sta prispeli dve vlogi, poleg Rumpfa jo je oddal še Ivan Gale, nekdaj Zakrajškov namestnik, ki je javnosti razkril sume nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme.

Direktor Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS bo Franc Pristovšek, Bojan Zalar pa bo še naprej generalni direktor javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, so sporočili po seji vlade.

Potrjeno letno poročilo Zpiza

Vlada je na današnji seji potrdila letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) za leto 2020 in ga bo poslala DZ-ju, so sporočili po seji. Poročilo je 25. februarja sprejel svet zavoda, ki je ugotovil, da Zpiz uspešno opravlja vlogo in nalogo nosilca in izvajalca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Iz podatkov in izkazov računovodskega poročila je razvidno, da je zavod poslovno leto 2020 sklenil z izravnanimi prihodki in odhodki v vrednosti 5.899.059.128 evrov, kot to zahteva veljavni zakon.