Vlada je na seji sprejela proračunske dokumente: memorandum, ki določa največje odhodke v državnem in javnem sektorju; predlog sprememb proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023. Sprejela je tudi zakona o izvajanju proračuna za prihodnji dve leti, je na novinarski konferenci vlade dejal finančni minister Andrej Šircelj. Proračuna sicer morata še skozi parlamentarno obravnavo.
Ključni podatki? Leta 2022 se bo primanjkljaj sektorja država zmanjšal na 5,4 odstotka BDP-ja, je dejal Šircelj. Leta 2023 pa se bo znižal na 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Maastrichtske kriterije bi tako dosegli leta 2024.
Za letos je napovedan 7,5-odstotni primanjkljaj.
Šircelj je poudaril, da imamo t. i. fiskalne izjemne okoliščine, te sta tako Evropska komisija kot naš fiskalni svet določila tudi za leto 2022. Zato se pravila fiskalne politike ne upoštevajo "tako strogo", je dejal.
Poudaril je tudi, da sta predloga proračunov pripravljena na predpostavki močne gospodarske rasti. Ta naj bi letos realno znašala 6,1 odstotka, prihodnje leto 4,7 odstotka, leta 2023 pa 3,3 odstotka, seveda ob dodatni predpostavki, da ne bo prišlo do še ene krize. Smo v stanju povišanih tveganj zaradi pandemije, je navedel finančni minister.
Vlada povečala dovoljeno število zaposlenih v javnih zavodih
Zadolženost
Dolg sektorja država se bo ‒ izražen v deležu BDP-ja ‒ zniževal, je napovedal Šircelj. Medtem ko je lani znašal 79,8 odstotka, bo letos predvidoma znašal 78,5 odstotka, leta 2022 pa 77,5 odstotka. Zniževal se bo tudi pozneje, meni minister. Za primerjavo je navedel povprečje evroobmočja, ki presega sto odstotkov.
Stroški dolga (med drugim obresti) se bodo zniževali, leta 2023 bodo dosegli 1,3 odstotka BDP-ja. Za primerjavo: leta 2014 je znašal 2,9 odstotka.
Minister sicer ni navedel nominalnih številk dolga.
Več za vlaganja
Tako v letu 2022 kot 2023 bo za investicije namenjenega štirikrat več denarja kot leta 2021, je zatrdil Šircelj. Kot primer je navedel zdravstvo. Investicijam v zdravstvo bomo letos namenili 50 milijonov evrov, v vsakem od prihodnjih dveh let pa po 200 milijonov evrov.
Te investicije bodo pozitivno vplivale na gospodarsko rast ter na kakovost zdravstvenih storitev.
Več naložbenega denarja bodo prejela še naslednja področja: znanstveno-raziskovalna dejavnost, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostna mobilnost, trajnostna raba voda in vzdrževanje voda, pa tudi dolgoročna oskrba. Medtem ko domovi za ostarele v preteklih letih niso prejeli "praktično nič" investicijskega denarja, bodo prihodnje leto dobili 36 milijonov evrov, leta 2023 pa 22 milijonov evrov.
Več denarja občinam in upokojencem
Zvišala se bo povprečnina. Leta 2022 bo znašala 645 evrov, leto zatem 647 evrov.
Vlada je že določila znesek za letni dodatek upokojencem leta 2022:
- za pokojnino do 570 evrov, bodo dobili 450 evrov,
- za pokojnino med 570 in 680 evrov bo znašal dodatek 310 evrov,
- za pokojnino med 680 in 805 evrov bo znašal dodatek 350 evrov,
- za pokojnino med 805 in 970 evrov bo zanašal dodatek 200 evrov,
- za pokojnine, višje od 970 evrov, bo znašal dodatek 140 evrov.
Izplačan bo predvidoma junija 2022.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje