Pobuda za oceno ustavnosti novele o RTV SLO
Sorodna novica V veljavi na referendumu potrjene spremembe zakonov o vladi, o RTV SLO in dolgotrajni oskrbi

Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO) je bila v torek objavljena v uradnem listu in je tako danes (sreda) začela veljati. S tem je prenehal mandat članom programskega in nadzornega sveta, generalnemu direktorju ter direktorjema Televizije Slovenija (TV SLO) in Radia Slovenija (RA SLO). Delo bodo opravljali do imenovanja novega sveta RTV SLO (kar se mora zgoditi najpozneje v 60 dneh) in do imenovanja nove štiričlanske uprave zavoda.

Predsednik programskega sveta Peter Gregorčič, generalni direktor Andrej Grah Whatmough, direktor TV SLO Uroš Urbanija in namestnica predsednika nadzornega sveta Tamara Besednjak Valič so na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti novele zakona o RTV SLO. Prepričani so, da krši ne le ustavo, temveč tudi ustaljeno sodno prakso sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice.

Gregorčič: Odločitev bo precedenčna

Foto: BoBo
Foto: BoBo

"Če bo ustavno sodišče sledilo našim argumentom in bo zakon protiustaven, bo dalo jasen signal vsakokratni oblasti, da so taki povsem samovoljni prevzemi javnega medija nedemokratični in nedopustni," je na novinarski konferenci dejal Gregorčič. Poudaril je, da bo odločitev ustavnega sodišča v vsakem primeru zelo pomembna, celo precedenčna. Kar koli bo sprejelo, bo s tem postavilo jasna pravila igre za vnaprej, "tudi in predvsem za tiste, ki bodo vladali v prihodnje".

Gregorčič meni, da bi ustavno sodišče moralo izvajanje zakona do odločitve zadržati, saj bodo v nasprotnem primeru nastale ne le težko popravljive, ampak tudi nepopravljive posledice. Pobudniki se namreč v primeru, da bo novela ocenjena za protiustavno, ne bodo mogli vrniti na svoje položaje, saj organov, v katerih delujejo, sploh ne bi bilo več.

Vlada z novelo tudi ni temeljno uredila imenovanja posameznih članov novega sveta zavoda, je opomnil. Glede na to se lahko zgodi, da pri izvajanju novele določeni novi upravičenci za imenovanje ne bodo mogli imenovati novih članov za daljše obdobje. Zavod bi bil lahko zato dlje časa brez organov upravljanja in nadzora v polni sestavi, kar bi lahko dolgoročno ogrozilo izvajanje javne službe in s tem povzročilo dodatno kršitev 39. člena ustave, ki se nanaša na svobodo izražanja.

Obravnava na ustavnem sodišču mora biti javna, da se sanira zloraba nujnega zakonodajnega postopka, s katerim je vlada preprečila javno razpravo in nadzor v parlamentu, pa da se ugotovi širši kontekst zadeve, v kateri vlada pod krinko depolitizacije zasleduje ustavno prepovedan cilj politične čistke trenutne sestave vodenja in upravljanja, je zatrdil Gregorčič.

Avbelj: Zaščita ustavne demokracije

Matej Avbelj. Foto: BoBo/Borut Živulović
Matej Avbelj. Foto: BoBo/Borut Živulović

Pobudo je podrobneje predstavil avtor, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi Matej Avbelj. Prepričan je, da s pobudo ščitijo Republiko Slovenijo kot ustavno demokracijo. Slovenija ni večinska demokracija, kjer lahko vlada ali ljudstvo na referendumu sprejme čisto kar koli, temveč ustavna demokracija, kjer se lahko te odločitve gibljejo le v ustavnih okvirih, je opozoril. Angažiral se je, ker zaznava, da podobno kot v nekaterih drugih državah članicah EU-ja tudi v Sloveniji prihaja do ustavnega nazadovanja oziroma do vzpostavljanja avtoritarnega legalizma.

Na očitke Avblja so se odzvali tudi v pravni mreži za varstvo demokracije, ki je pomagala pisati novelo zakona, in sicer z argumentom, da je moč doseči svobodo izražanja samo na ta način, da se politika umakne iz javnega servisa, je poročala TV Slovenija. Spomnili so še, da je bil podoben način prenehanja mandatov uporabljen pri uveljavitvi Grimsovega zakona iz leta 2005, in da je to nedavno dopustila tudi zakonodajnopravna služba.

Vlada in DZ želita skozi spremembo zakonodaje spremeniti vodstveno in upravljavsko strukturo zavoda s tem, da jim mandate prekinja tri leta pred potekom. Avbelj je navedel, da je slovensko ustavno sodišče v vsaj dveh drugih podobnih primerih odločilo, da je takšno ravnanje protiustavno. Spomnil je, da je oblast Viktorja Orbana na Madžarskem "depolitizirala" politično nevšečnega informacijskega pooblaščenca, in sicer tako, da je spremenila zakon in se ga znebila tri leta pred potekom mandata, kar je obsodilo sodišče Evropske unije. Da je takšno ravnanje oblasti nesprejemljivo, po Avbljevih besedah dokazujeta tudi sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice proti Madžarski in Poljski, ko sta napadli nevšečne sodnike, ne da bi se zanje ugotavljala kakršna koli individualna odgovornost. Spomnil je tudi na sodbo poljskega ustavnega sodišča iz leta 2006. Takrat je na Poljskem prišlo do menjave oblasti, in ta je z zakonom "obglavila" svet za predvajanje. Ustavno sodišče je odločilo, da je to neposreden poseg v svobodo izražanja ter samostojnost, neodvisnost medijev.

Iz ustavnega prava izhaja, da so mandati oseb, ki tvorijo relativno neodvisne pravne subjekte in na katerih individualni neodvisnosti sloni neodvisnost institucije, v kateri sedijo, varovani pred zakonitimi posegi oblasti, razreši se jih lahko samo po postopkih, ki uveljavljajo individualno odgovornost. Poleg tega jim mora biti zagotovljeno sodno varstvo. Nihče od pobudnikov tega nima, je opozoril Avbelj.

Če bi lahko vsakokratna parlamentarna večina z zakonom v relativno neodvisne pravne subjekte z zakonom nastavljala svoje ljudi, to vodi v odvisnost teh subjektov od vsakokratne oblasti. Takšna država ni več pravna država, temveč država, v kateri oblast vlada s pravom, kar je pot v avtoritarni legalizem, kot ga vidimo marsikje po Evropi, je zatrdil profesor evropskega prava.

Novela zakona po oceni pobudnikov pomeni:

- Protiustaven poseg v pravico do svobode izražanja,
- protiustaven poseg v pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev,
- protiustaven poseg v pravico do svobode dela,
- protiustaven poseg v pravico do domneve nedolžnosti,
- kršitev načela demokratičnosti,
- kršitev načel pravne države, še posebej zaupanja v pravo in načela določnosti predpisov,
- kršitev načela delitve oblasti,
- kršitev načela enakopravnosti,
- kršitev pravil zakonodajnega postopka,
- kršitev pravil o uveljavitvi zakona.

Kako neodvisen bo novi svet

V čem točno pa je protiustavnost? Ta je tako formalna kot vsebinska, je zatrdil Avbelj. Izhaja že iz postopka sprejemanja, torej "zlorabe nujnega zakonodajnega postopka", kar je po Avbljevih besedah razvidno že iz številnih izjav vladajočih.

Zakon je nadalje protiustaven tako v razmerju do konkretnih pobudnikov kot že sam na sebi. Na sistemski ravni namreč vodi v odvisnost članov novega sveta RTV SLO. Večina lahko članu kadar koli zamrzne pravico do glasovanja in pozove upravičenca za njihovo imenovanje, da izbere novega. Mandat člana v novem svetu nikakor ne bo samostojen, saj je politika poskrbela, da se – ne skozi parlament, saj je ta "preveč demokratičen" – temveč skozi zadnja široko odprta vrata prek interesnih skupin imenuje tiste člane, ki bodo odločali po pričakovanju večine, je zatrdil avtor pobude.

Avbelj je v zaključku še opozoril, da imajo pobudniki povsem jasen pravni interes, zato ker je pobuda za oceno ustavnosti pravzaprav edino pravno sredstvo, ki ga imajo. Če bo ustavno sodišče pobudo zavrglo, se bo odprla pot na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Ministrstvo za kulturo: Gre za zavlačevalni manever

Asta Vrečko. Foto: BoBo
Asta Vrečko. Foto: BoBo

Na ministrstvu za kulturo in v vladi so prepričani, da novela zakona o RTV SLO dobra in da bo prestala očitke pobudnikov ustavne presoje, je v izjavi za medije poudarila ministrica Asta Vrečko. Vložitev pobude na ministrstvu sicer razumejo kot še en zavlačevalni manever predlagateljev, je dejala.

Kljub temu po njenih besedah pobudo za presojo ustavnosti spoštujejo, prav tako bodo spoštovali postopke ustavnega sodišča, zato tudi ni želela špekulirati o morebitni časovnici postopkov sodišča. Spoštovali bodo tudi odločitev, je napovedala Vrečkova.

Po besedah ministrice je bil nujni zakonodajni postopek pri sprejemanju zakona potreben zaradi preprečevanja težko popravljivih posledic za delovanje države, saj RTV SLO skrbi za informiranost in obveščenost vseh prebivalcev Slovenije, kar je predpogoj za demokratičnost družbe in države.

Zatrdila je, da je bil temeljni namen vlade z novelo zakona umakniti strankarsko politiko iz vodenja in upravljanja RTV SLO, saj da je šlo vmešavanje predaleč, omogočal pa ga je prejšnji zakon.

Novega, ki velja od danes, je predlagala civilna družba, vlada pa ga je vzela za svojega, je zatrdila in dodala, da ga je ljudstvo večinsko podprlo tudi na novembrskem referendumu.

Opozorila je tudi na stavko novinarjev RTV SLO, ki traja več kot pol leta, vodstvu pa je v vsem tem času ni uspelo razrešiti. Ob tem se je novinarjem zahvalila za njihovo delo.

"Želim si, da se v prihodnjem letu ne bi morali več toliko ukvarjati s slabim vodenjem določenega zavoda, ampak bi lahko pustili avtonomnemu, neodvisnemu največjemu javnemu servisu in kulturni ustanovi, da nemoteno opravlja svoje delo brez vmešavanja politike," je še dejala.

Vrečkova je napovedala, da bo po novem letu pri predsednici republike Nataši Pirc Musar sklican posvet glede novega zakona. Na vprašanje, ali bodo na posvetu institucijam, ki bodo po novem v svet zavoda predstavnike imenovale neposredno, predstavili postopke, je odgovorila, da bo to pojasnila predsednica republike. Na ministrstvu bodo zakon le razlagali, v postopke pa se, kot predvideva novela, ne bodo vmešavali.

Video: Posnetek novinarske konference v celoti

Vložena pobuda za ustavno presojo novele o RTV SLO