Pred vložitvijo zahteve so predstavniki Inštituta 8. marec z branjem pričevanj žrtev spolnega nasilja, ki jih zbirajo v okviru akcije Jaz tudi, opozorili na zastarelo zakonodajo in nujnost sprememb na področju zakonske ureditve spolnega nasilja. V sklopu kampanje so prek anonimnih obrazcev na Inštitutu 8. marec prejeli več kot 180 pričevanj. "Pisali so nam moški in ženske najrazličnejših starosti in poklicev. Njihovo sporočilo je enako: ne želimo živeti v družbi, v kateri je prisotno spolno nadlegovanje in nasilje," je dejal Maiken Kores, programska koordinatorica inštituta.

Spomnili so, da je inštitut na začetku lanskega leta sprožil peticijo za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva, s katero so zbrali več kot 6000 podpisov. Pobuda za peticijo je bila sodba koprskega sodišča, ki je storilca posilstva oprostilo kaznivega dejanja, ker je žrtev ob začetku posilstva spala, je dejala Mojca Lukan z omenjenega inštituta. Dodala je, da se je na peticijo takrat odzvala tudi prejšnja ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je predlog tudi javno podprla, organizirani so bili sestanki s civilno družbo, a konkretnih sprememb na tem področju ni bilo.

Kot je Inštitut 8. marec navedel, je v edinem njim znanem javnem izjavljanju glede problematike neustrezne definicije kaznivega dejanja posilstva ministrica v državnem zboru 15. junija 2020 izrekla nekaj nesprejemljivih in nestrokovnih trditev. Dejala je: "Ugotavljamo, da si ženske včasih ne upajo prijaviti ali pa prijavijo in potem umikajo prijavo, ali pa tudi same s svojimi vzorci določene zadeve nekako povzročijo." Potem ko je ministrica pravilno ugotovila, da žrtve ne prijavljajo posilstev, jim je z nadaljevanjem izjave, da "tudi same s svojimi vzorci določene zadeve nekako povzročijo", sporočila, da so si same krive, dodajajo.

Inštitut 8. marec: Sprejemljiv samo model "ja pomeni ja"

Predstavniki Inštituta 8. marec poudarjajo, da je zanje sprejemljiv samo model "ja pomeni ja", ki rešuje prav primere posilstva, ko žrtev ne more reči ne ali se upreti. Poudarili so, da stojijo za izpovedmi, ki so jih prejeli, in za osebami, ki se nanje obračajo. Zato so se odločili, da stvari vzamejo v svoje roke in vložijo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, je pojasnila Kovačeva. Po njenih besedah želijo dobiti vso korespondenco, analizo, komentarje tožilstev in sodnikov na to temo.

Povsem "naključno" je ministrstvo za pravosodje v medresorsko usklajevanje po včerajšnji najavi novinarske konference Inštituta 8. marec o počasnosti oblasti pri spremembi zakonodaje v medresorsko usklajevanje poslalo osnutek zakona, še pišejo. So pa na inštitutu zelo razočarani, ker so v sporočilu za javnost prebrali, da ni bilo doseženo soglasje glede izbire podvrste modela soglasja, kar po njihovem mnenju pomeni, da je ministrica Kozlovič zavrnila model "ja pomeni ja".

Pojasnilo ministrstva za pravosodje

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so najprej oblikovali delovno skupino za pripravo sprememb in dopolnitev kazenskega zakonika, saj se takrat načrtovane spremembe niso nanašale le na kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ampak tudi na obveznosti Slovenije v povezavi z implementacijo številnih direktiv EU-ja ter konvencij Sveta Evrope in OZN-a.

V povezavi s kaznivimi dejanji posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe so izvedli empirično študijo pravosodne prakse na tem področju. Ugotovili so, da z opisi navedenih kaznivih dejanj niso pokriti položaji, ko žrtev spolno dejanje sicer zavrača, a se iz različnih razlogov fizično ne upira ali ne upira dovolj, da bi storilec moral uporabiti silo, in dejanja, pri katerih storilec s hitrostjo izrabi presenečenje žrtve.

Delovna skupina je nato ocenila, da je ustrezno v zakoniku oblikovati novo kaznivo dejanje, ki bo inkriminiralo kaznivo dejanje po "modelu veta" kot enega od modelov soglasja, "ki pa naj bo dopolnjeno še z okoliščinami, zaradi katerih žrtev zaradi različnih razlogov pogosto ne more niti reči ne, in z zlorabo presenečenja žrtve," so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.

Predlagane rešitve v poglavju zoper spolno nedotakljivost po njihovih navedbah pomenijo prehod od tradicionalnega "modela prisile" k "modelu soglasja", katerega glavna značilnost je, da "temeljno kaznivo dejanje inkriminira nekonsenzualna spolna ravnanja, obstoj sile ali grožnje pa postaneta kvalifikatorni okoliščini", so pojasnili.

Predlagana sta nova prva odstavka 170. in 171. člena kazenskega zakonika, ki določata kaznivi dejanji posilstva in spolnega nasilja. Za obstoj kaznivega dejanja ni več potrebno, da mora storilec uporabiti silo ali zagroziti, in se tudi ne zahteva, da bi se žrtev morala storilcu fizično upirati, mora pa žrtev svoje nesoglasje navzven prepoznavno izraziti oz. biti v položaju, ko nesoglasja ali soglasja sploh ne more izraziti (popolna pasivnost, opitost, nezavest, hromeč strah ipd.).

"Z navedenim je jasno nakazano, kje je meja med dovoljenim in prepovedanim dejanjem, kar je pomembno tudi z vidika pravne varnosti," so poudarili na ministrstvu.

Pojasnili so, da so pri pripravi rešitev sodelovali tudi z zainteresiranimi nevladnimi organizacijami in da je pri delu delovne skupine sodelovala tudi predstavnica nevladnih organizacij, izbrana po postopku v okviru Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS).

Potekalo pa je tudi več razgovorov tako prejšnje kot tudi zdajšnje ministrice za pravosodje s predstavnicami zainteresiranih nevladnih organizacij. Zadnji tak sestanek s predstavnicami Društva za nenasilno komunikacijo, Amnesty International Slovenija, Društva SOS in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij je bil 18. junija, so še dodali na ministrstvu.

Kot so zapisali, je bilo doseženo soglasje, da je pri kaznivih dejanjih posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe treba preseči tradicionalni "model prisile" in uzakoniti "model soglasja". Niso pa dosegli soglasja glede izbire podvrste "modela soglasja", saj so predstavnice nevladnih organizacij vztrajale pri določitvi kaznivega dejanja po "modelu afirmativnega soglasja".