Stavba na Litijski cesti 51. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Stavba na Litijski cesti 51. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Pravnik Rajko Pirnat je o tem dejal: "Tega pri obveznostih, ki jih plačuje država, še nisem srečal." Pojasnil je namreč, da ima običajno država daljše plačilne roke, na primer nekaj deset dni ali celo več mesecev. "V tem primeru pa je bilo med prazniki plačano naslednji dan, kar je zelo presenetljivo, kot da si je nekdo zelo prizadeval, da je kupnina čim prej plačana," je še dodal v pogovoru za TV Slovenija.

V cenitvi, na podlagi katere je ministrstvo kupilo stavbo, so bile upoštevane tudi neuporabne površine, na primer atriji in hodniki. Ministrstvo je za kvadratni meter odštelo dobrih 1700 evrov. Leta 2017 je ista cenilka kvadratni meter ocenila na dobrih tisoč evrov. Samo Javornik, predsednik strokovnega sveta pri inštitutu za revizijo, je o tem dejal, da v zadnjih osmih letih nepremičninski trg ni doživel takšnih rasti, da bi lahko govorili o 70-odstotnih premikih vrednosti.

Pogodba, ki jo je pripravilo ministrstvo, z izjemo standardne protikorupcijske klavzule nima nobenih posebnih varovalk, spisana pa je na zgolj štirih straneh. "Zdi se, kot da je nekdo zelo standarden vzorec vzel s spleta in ga na hitro prilagodil tej nepremičnini," je še opozoril Pirnat.

Pogodbo so pred podpisom pregledale vsaj tri strokovne službe ministrstva, je prejšnji teden dejala ministrica Dominika Švarc Pipan. A ministrica je odgovorna za delo ministrstva.
"In če se izkaže, da je prišlo do oškodovanja javnih sredstev, potem je treba uveljaviti politično odgovornost," je še dejal Pirnat.

Na ministrstvu so za TV Slovenija potrdili, da iščejo načine, kako razveljaviti pogodbo, dokumente pa so že predali državnemu odvetništvu.

Po poročanju N1 je tudi ministrstvo za finance zaprosilo ministrstvo za pravosodje za dodatna pojasnila o nakupu zgradbe na Litijski cesti.

Nove podrobnosti glede nakupa stavbe za sodišče

Vrhovno sodišče: Edina rešitev je gradnja nove sodne stavbe

Vrhovno sodišče je pred tem sporočilo, da meni, da je edina primerna in ustrezna rešitev za prostorske težave vseh prvostopenjskih sodišč s sedežem v Ljubljani dolgo načrtovana gradnja nove sodne stavbe.

Vrhovno sodišče je navedlo, da bi si vlada morala prizadevati za gradnjo nove stavbe, namesto da razdrobljeno in brez vednosti sodišč nakupuje "degradirane nepremičnine, ki bodo za zagotovitev vsaj minimalnih ustreznih razmer za delo potrebovale visoke finančne vložke".

Glede informacije iz medijev, da se je ministrstvo za pravosodje za nakup stavbe na Litijski cesti odločilo na podlagi ocene vrednosti stavbe sodnega cenilca, so na vrhovnem sodišču pojasnili, da cenilca skladno z zakonom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih imenuje in razrešuje minister za pravosodje. "Sodni cenilci torej niso uslužbenci sodišča," so poudarili.

Iz vladnega urada za komuniciranje so decembra za medije sporočili, da je vlada zagotovila 7,7 milijona evrov za nakup prostorov za upravno, delovno in socialno sodišče ter višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Ministrstvo za pravosodje je takrat načrtovalo nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani.

Ministrstvo za pravosodje je odgovorilo, da je bila kupnina v višini 7.690.350,00 evra že plačana. Ministrstvo stavbe še ni prevzelo, prav tako kot njen lastnik še ni zavedeno v zemljiški knjigi.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v četrtek v izjavi ob robu izredne seje DZ-ja dejala, da se ministrstvo z državnim odvetništvom pogovarja o sprožitvi postopka za ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitvi pogodbe za nakup prostorov na Litijski.

Arhitekturni natečaj za izbiro najprimernejše rešitve za novo sodno stavbo v Bežigrajskem dvoru v Ljubljani je bil končan novembra 2021, zmagala pa je rešitev biroja Matija Bevk arhitekt. V njej naj bi dobili prostore ljubljansko okrožno in okrajno sodišče ter delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Ocenjena vrednost naložbe je bila tedaj okoli 135 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost, je poročal STA.

Preiskava NPU-ja

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) preverja informacije o domnevni nepravilnosti nakupa prostorov na Litijski, so v četrtek potrdili na policiji. Po poročanju portala 24ur.com ministrstvo za pravosodje ni naročilo svoje preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec, to je podjetnik Sebastjan Vežnaver.

Ministrstvo za pravosodje je v odzivu za portal navedlo, da cenitve niso opravili, ker da država ne more ocenjevati nepremičnin, ki še niso v njeni lasti. Vendar bi po navedbah portala morala po zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti država preveriti realno vrednost stavbe, ki jo namerava kupiti.

Sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin je stavbo, preden jo je leta 2020 kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Kot so v četrtek razkrili v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija, je cenilec, podpisan pod cenitvijo, novinarjem dejal, da cenitve ni opravil sam, ampak je to storila cenilka, ki je pripravila tudi prvotno, nekaj milijonov evrov nižjo cenitev vrednosti stavbe.

Kakšna je bila vloga odvetnice Nine Zidar Klemenčič?

Kot poroča portal necenzurirano.si, je pri prodaji stavbe na Litijski cesti sodelovala odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je zastopala prodajalca in z ministrstvom usklajevala podrobnosti prodajne pogodbe.

Nina Zidar Klemenčič za necenzurirano.si ni ne potrdila ne zanikala, da je od primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja za pomoč pri prodaji zgradbe na Litijski cesti v Ljubljani prejela nagrado, ki naj bi znašala več kot milijon evrov.