Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Koliko časa bo pouk še potekal na daljavo oziroma ali bo tako dlje kot teden dni, se še ne ve. Pristojni zagotavljajo, da večjih težav zaradi spremenjenega načina pouka ne bi smelo biti. A težave so: pedagoški proces je bistveno spremenjen, prav tako vsi otroci nimajo primerne računalniške opreme, nekaterim staršem pa veliko skrbi povzroča tudi zagotavljanje otroškega varstva.

Šola na daljavo je zasilni ukrep, šolniki pa upajo, da bo trajal čim manj časa. Foto: Radio Koper/Aleksander Sluga
Šola na daljavo je zasilni ukrep, šolniki pa upajo, da bo trajal čim manj časa. Foto: Radio Koper/Aleksander Sluga

Gost TV Slovenija je bil Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Kako komentirate sprejete ukrepe?
Res je, da je epidemiološka situacija v državi slaba in nevarnosti virusa ne gre podcenjevati. Po drugi strani pa mislim, da je treba, ko razmišljamo o šolstvu, poleg zdravstvenih ukrepov upoštevati tudi pedagoški vidik, psihološki vidik. To so pomembni dejavniki, ki jih moramo upoštevati, ko se sprejemajo odločitve na področju šolstva.

Koliko časa lahko tako korenito spremenjen pedagoški proces še traja, ne da bi vplival na šolanje učencev, dijakov?
Mislim, da smo si tukaj strokovnjaki različnih znanstvenih disciplin, pa tudi ravnatelji, učitelji, starši enotni, da vsak dan takšnega pouka pravzaprav pomeni škodo ne le učencem, ampak tudi učiteljem. Pozabljamo na pedagoške delavce, tudi za njih to predstavlja popolnoma drugačen način dela. Moj odgovor bi bil, da res upam, da bodo razmere takšne, da se bodo učenci čim prej vrnili v šolske prostore, zlasti to velja za učence nižjih razredov.

Kaj je tisto, kar gre v tem primeru lahko najbolj narobe?
Področja so različna, kjer so velike težave. Eno področje je znanje, zagotovo lahko učenci v šoli usvojijo bistveno bolj kakovostno znanje, zaradi tega, ker imajo tam učitelja, ki je izvrstno usposobljen poučevanja. Mi ne moremo prelagati odgovornosti na starše, da bodo starši tisti, ki bodo poučevali otroke.

Občine šolarje pozivajo k prijavi za topli obrok

Druga zadeva pa je psihološki vidik. Otroci potrebujejo druženje, otroci potrebujejo vrstnike. Nobeno spletno okolje ne more nadomestiti tega neposrednega stika, ki ga imajo bodisi z učiteljem bodisi s svojimi vrstniki.

V številnih evropskih državah kljub ostrim ukrepom šole niso zaprte, pri nas so. Kako to komentirate?
To zelo težko komentiram, ker pravzaprav ne poznam pravih razlogov, razen epidemiološke situacije v Sloveniji, zaradi katere imajo pri nas vsi učenci, tudi tisti s posebnimi potrebami, s katerimi je treba delati še bolj poglobljeno, na drugačen način, pouk od doma. Zagotovo so bile zdravstvene razmere vzrok za takšno odločitev. Po drugi strani pa bi bilo dejansko treba pridobiti konkretne podatke, koliko učiteljev je v Sloveniji ta trenutek okuženih. Zlasti če pomislimo na to, da tako Sviz (Sindikat vzgoje in izobraževanja, op. n.) kot ravnatelji opozarjajo, da bi bilo bolje, če bi se učenci vrnili v šole. Zlasti v tistih šolah ali občinah, kjer je okužb v Sloveniji manj.

Dekan ljubljanske pedagoške fakultete o vplivu šolanja na daljavo