Foto: BoBo
Foto: BoBo

Reševalni ekipi rudnika ni bilo treba posredovati, saj so vsi rudarji iz jame prišli sami. Vsi poškodovanci so utrpeli lažje poškodbe in so že v domači oskrbi, je v izjavi za medije povedal generalni direktor premogovnika Janez Rošer. Dejal je tudi, da so rudarji, ki so po stebrnem udaru sami prišli iz jame, utrpeli predvsem udarce, nekateri imajo zvit gleženj, posamezniki pa so vdihovali tudi prah. Oskrbeli so jih v Zdravstvenem domu Velenje.

Pojasnil je, da je do stebrnega udara prišlo samo v določenem delu jame, med udarom pa je bilo v jami prisotnih okrog 150 zaposlenih. Blizu izbruha stebrnega udara se je znašlo 14 rudarjev.

Po Rošerjevi oceni je udar vplival na jamsko infrastrukturo, že ponoči pa so pristojne službe premogovnika začele popisovati nastalo škode. Pričakuje, da bo stebrni udar vplival na obratovanje odkopa, vendar še vedno ugotavljajo, kakšen bo časovni zamik pri odkopu premoga.

Vsi poškodovanci so že v domači oskrbi. Foto: BoBo
Vsi poškodovanci so že v domači oskrbi. Foto: BoBo

Udar je posledica rudarjenja

Zavrnil je informacije, da je stebrni udar povzročil potres. "Udar je posledica rudarjenja, zadnji stebrni udar pa smo imeli lani, ko so bili lažje poškodovani trije rudarji. Stebrni udar se zgodi enkrat do dvakrat letno," je dejal Rošer.

Po njegovih besedah se stebrnega udara ne more preprečiti, saj gre za moč narave, možno pa ga je omiliti. Do udara pa pride zaradi nakopičene energije, ki se v določenem trenutku nenadno sprosti, kar povzroči tresenje tal in dvig prahu.

Dodal je še, da imajo v velenjskem premogovniku zelo dober monitoring za spremljanje razmer v jami, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v tednu.

V Premogovniku Velenje vsako nezgodo globoko obžalujejo in si s preventivnimi ukrepi, z varnostnim-tehnološkim informacijskim sistemom in z vsakodnevnim spremljanjem vseh parametrov v jami ter osveščanjem zaposlenih vsakodnevno prizadevajo, da bi bilo rudarskih nesreč čim manj.

Kljub omenjenemu zaradi specifike dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod površjem zemlje, v jami še vedno lahko pride do dogodkov in izrednih razmer, ki se jih kljub najsodobnejši tehnologiji ne da predvideti, so navedli.

Rudniška nesreča v Velenju

Sindikat: Dogodek opomin, kako nevarno je delo in kako pomembna je skrb za varno delovno okolje

Oglasili so se tudi v sindikatu delavcev rudarstva in energetike (SDRES), kjer upajo, "da bo ta dogodek zadosten opomin na to, kako nevarno je delo, ki ga vsakodnevno opravljamo, in da je skrb za varno delovno okolje ključnega pomena". "Varnost naših življenj bi morala biti vedno prioriteta. Posebno v okoliščinah, ko smo v Premogovniku Velenje podvrženi nerealno zastavljenim načrtom proizvodnje in posledično dodatnim obremenitvam – tako zaposlenih kot same jame (narave). Varnostni ukrepi pri izkopu morajo biti vedno na prvem mestu in se nikoli ne smejo obravnavati kot nepotrebna ovira pri zasledovanju ekonomskih ciljev," so še opozorili in navedli, da je šlo po pričevanju rudarjev za enega najmočnejših stebrnih udarov v zadnjih letih.

Zadnji večji stebrni udar se je zgodil septembra 2019

Stebrni udar je hipna sprostitev napetosti v hribini, ki je lokalno omejena, in je dogodek, ki se v premogovnikih občasno zgodi. Zadnji večji se je pripetil septembra 2019, ko je bilo poškodovanih 11 rudarjev.

Takoj po dogodku je bil obveščen republiški rudarski inšpektor, ki je že obiskal kraj dogodka. Preiskava dogodka poteka.