Iztok Purič. Foto: DZ/Matija Sušnik

Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo je na današnji predstavitvi svojega dozdajšnjega dela poudaril prav odpravljanje pomanjkljivosti v informacijskem sistemu vladne službe e-MA. Napake je aprila lani ugotovil Urad RS za nadzor proračuna, Evropska komisija pa je Sloveniji s tega naslova poleti poslala pismo, v katerem jo je opozorila na možnost začasne zaustavitve povračil evropskih sredstev.

Purič je pojasnil, da težko naletiš na "bolj zamehurjen sistem", kot ga je decembra lani nasledil od predhodnika Marka Bandellija. So pa od januarja intenzivno delali pri sanaciji e-MA in urad za nadzor proračuna je v reviziji, končani konec avgusta, oceno informacijskega sistema podal kot zadovoljivo. "To je za nas, pa tudi državo kot celoto, ko gre za črpanje evropskih sredstev, največji dogodek," je dejal minister. Pri sanaciji je sicer sodeloval zunanji izvajalec, pogodba z njim pa je bila vredna 822.000 evrov.

Minister: Črpanje je prepogosto deležno neupravičenih kritik
Med dosežki je minister poudaril tudi, da so decembra lani preprečili trajno izgubo 183 milijonov evrov sredstev evropske kohezijske politike, ki so bili ogroženi tudi zaradi pomanjkljivosti v e-MA, letošnjo kvoto pa so dosegli že avgusta, "tako da lahko na ta račun mirno spimo".

Minister je tudi opozoril na prepogoste "neupravičene kritike" glede črpanja evropskih sredstev. To ima štiri faze. V prvi fazi se dodelijo sredstva pristojnim ministrstvom, v drugi fazi ministrstva izvedejo razpise in sklenejo pogodbe, s čimer se lahko začne realizacija projektov, v tretji fazi pride do izplačil iz proračuna, ki zalaga evropska sredstva, šele v četrti fazi pa do povračil iz bruseljske blagajne. Črpanje tako ni samo četrta faza, je poudaril Purič.

Za prihodnje obdobje treba poiskati prioritete
V programskem obdobju 2014–2020 je bilo v prvi fazi po njegovih besedah dodeljenih 2,52 milijarde evrov, kar predstavlja več kot 80 odstotkov razpoložljive kvote kohezijskih sredstev, v drugi fazi nekaj čez dve milijardi evrov, v tretji fazi pa več kot 800 milijonov evrov. Po Puričevih besedah kaže, da bomo sredstva za to finančno perspektivo počrpali, "saj smo na približno taki ravni kot v prejšnji finančni perspektivi ali na še boljši".

V povezavi s programskim obdobjem 2021–2027 pa je dejal, da bo treba sprejeti prioritete in poiskati ravnotežje med raziskavami, razvojem in inovacijami na eni strani ter realnimi potrebami ljudi na terenu na drugi strani. Zanj so na prvem mestu pitna voda, kanalizacija, meteorne vode, protipoplavni ukrepi oz. tisto, kar človek vsak dan potrebuje.

Ko gre za novo perspektivo, je Slovenija po njegovih besedah že v fazi priprave, pogajanja na ravni EU-ja potekajo in bodo verjetno končana prihodnje leto. Takrat bo že velika časovna stiska, zato se verjetno znova ne bodo mogli izogniti kritikam, je sklenil.