Reprezentativna sindikata zdravstva in socialnega varstva ter vlada so parafirali dogovor o nujnih ukrepih na področju plač. Dogovor so podpisali minister za zdravje Janez Poklukar, minister za delo Janez Cigler Kralj, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič ter predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencingar. Dogovor bo začel veljati s prvim dnem po objavi v uradnem listu, torej lahko del zaposlenih višji znesek na plačilni listi pričakuje že z novembrsko plačo.

"Izpogajano bo prineslo višje plače za več kot 80 odstotkov vseh zaposlenih v zdravstvenih poklicih v plačnih podskupinah E2, E3 in E4 in za več kot 80 odstotkov zaposlenih v socialnovarstvenih poklicih ter za več kot 40 odstotkov zaposlenih v plačni skupini J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Odstotek povišanja bo različen za različna delovna mesta, za največ se bodo povišale plače medicinskih sester v bolnišnični dejavnosti, in sicer od 3 do 6 plačnih razredov. V socialnem varstvu bo povišanje znašalo štiri plačne razrede. Gre predvsem za delovna mesta bolničarjev, medicinskih sester, socialnih oskrbovalk in varuhov," je po podpisu dogovora dejala predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič. Kot je poudarila, so v pogajanjih naslovili tudi plačno skupino J, kamor spadajo strežniki, delavci v kuhinji in pralnicah, recepciji in vzdrževanju.

Zvišanje plač za okoli 35.000 zaposlenih

Skupno gre z okoli 200 delovnih mest, na katerih je zaposlenih približno 35.000 ljudi. "Višjo plačo bodo zaposleni prejeli že z naslednjim dnem po objavi aneksa h kolektivni pogodbi v Uradnem listu. Podpis dogovora in obeh aneksov h kolektivnima pogodbama dejavnosti zdravstveno-socialnega varstva ter za zaposlene v zdravstveni negi pričakujemo konec tega tedna," je dejala Ilešič Čujovič.

Pogajanja, ki so se začela sredi avgusta, so primarno potekala zaradi akutnega reševanja kadrovske problematike na področju zdravstvene nege in nekaterih pomanjkljivosti iz preteklih dogovorov. Ključna rešitev so spremembe uvrstitve delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu.

Pogajalski strani sta tako po skoraj treh mesecih pogajanj dosegli sporazum, po katerem so posamezna delovna mesta v plačnih skupinah E (zdravstvo), F (socialno varstvo) in J (spremljajoča delovna mesta) prepoznana kot tista, s katerih je odšlo največ zaposlenih in za katera delodajalci najtežje najdejo ustrezen kader, je pojasnila Ilešič Čujovič.

Poleg delovnih mest zdravstvene nege gre za še druga delovna mesta v zdravstvu (nekatera delovna mesta farmacevtskih tehnikov in farmacevtov, psihologov in kliničnih psihologov, logopedov in kliničnih logopedov, laboratorijske diagnostike, inženirjev ortotike in protetike, socialnih delavcev) in v socialnem varstvu (nekateri strokovni delavci v plačni podskupini F1, delovna mesta v zdravstveni negi in oskrbi v podskupini F2), pa tudi nekatera ključna delovna mesta v plačni skupini J.

Dvig plačnih razredov je po njenih navedbah različen med delovnimi mesti, razlogi za dvig pa izhajajo iz preteklih nesorazmerij ter preprečevanja odhodov kadra.

Epidemija razkrila, za kako pomembne poklice gre

"S tem dogovorom dvigujemo plače zaposlenih v domovih za starejše, varstveno-delovnih centrih, centrih za usposabljanje, delo in varstvo, pri pomoči na domu in pri centrih za socialno delo. Gre za profile, ki so sistemsko pomembni, v času epidemije pa se je pokazalo, kako nepogrešljivi so," je dejal minister Janez Cigler Kralj.

Minister za zdravje Janez Poklukar se je zahvalil sindikatom za konstruktiven pristop in dodal, da verjame, da je to le začetek normalizacije kadrovskih razmer v zdravstvu in socialnem varstvu. "Mislim, da je epidemija razgalila, da brez teh delovnih mest družba ne more delovati. Ne v normalnih razmerah, kaj šele v rizičnih oziroma kritičnih razmerah."

"V Sindikatu delavcev zdravstvene nege smo izjemno veseli, da je prišlo do parafiranja dogovora," je dejala predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencingar. Zahvalila se je ministru za zdravje, ker je prepoznal potrebo po pogajanjih o tarifnem delu zaposlenih v zdravstveni negi. Kot je dejala Mencingar, bodo pogajanja nadaljevali, da bodo tudi tisti zaposleni, ki danes ne bodo najbolj zadovoljni, ker niso dobili tega, kar so pričakovali, v prihodnje prejeli pravično plačilo in dostojne delovne pogoje.

"Čaka nas še kar precej dela, saj smo reševanje vrednotenja nekaterih poklicev v zdravstvu in socialnem varstvu prestavili v drugi krog pogajanj," je dejala Ilešič Čujovič.

Dvig plač vreden okoli 123 milijonov evrov

Predvidene finančne posledice danes parafiranega dogovora med vlado in reprezentativnimi sindikati o višjih plačah so v okviru izhodišč za pogajanja ocenjene na 37 milijonov evrov za področje socialnega varstva ter 85,95 milijona evrov za področje zdravstva. Sredstva bodo med drugim zagotovljena iz državnega proračuna in zdravstvene blagajne.

Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bodo sredstva za področje socialnega varstva predvidoma v vrednosti štirih milijonov evrov zagotovili iz državnega proračuna, 17,4 milijona evrov pa iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Preostanek dviga mase za plače predstavlja znesek, ki vpliva na dvig cen za storitve institucionalnega varstva. Te se bodo zaradi višjih stroškov dela povečale v povprečju za 5,6 odstotka. Predvidene finančne posledice dogovora za področje zdravstva v vrednosti 85,95 milijona evrov bodo medtem v celoti krili iz sredstev ZZZS-ja.

Dogovor o dvigu plač je po pojasnilu ministrstva v celoti usklajen s sindikati in prinaša tudi kakovostnejšo oskrbo denimo v domovih za starejše in centrih za usposabljanje, delo in varstvo. Poleg dviga plač zajema tudi sistemiziranje in razporejanje zaposlenih na nova delovna mesta, kar bo pripomoglo k omejevanju odhodov zaposlenih. To zlasti velja za delovna okolja z največjimi obremenitvami. Na ministrstvu pričakujejo, da bo posledično več zanimanja za te poklice med mladimi.