Za enako spremembo volilnega zakona so marca do 60 zmanjkali trije glasovi. Predlagatelji – štiri opozicijske stranke, SAB, LMŠ, SD in Levica – tako znova niso zbrali dovolj glasov. Foto: DZ/Matija Sušnik
Za enako spremembo volilnega zakona so marca do 60 zmanjkali trije glasovi. Predlagatelji – štiri opozicijske stranke, SAB, LMŠ, SD in Levica – tako znova niso zbrali dovolj glasov. Foto: DZ/Matija Sušnik

V državnem zboru je potekal drugi poskus sprememb volilnega sistema. Za uspeh bi predlog potreboval dvotretjinsko večino, torej 60 glasov.

Na glasovanju o spremembah volilne zakonodaje za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu je kvorum prijavilo 84, predlog pa podprlo 55 poslancev iz vrst LMŠ-ja, SD-ja, SMC-ja, Levice, NSi-ja, SAB-a in SNS-a ter predstavnik narodnosti. Od naštetih strank nista bila prisotna dva poslanca SD-ja in eden iz NSi-ja, pa tudi en predstavnik narodnosti. V stranki DeSUS so se trije poslanci vzdržali, eden pa je bil odsoten.

Predlogu ukinitve volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu, ki bi volivcem povečal vpliv na to, kdo v parlamentu zasede stolčke, so nasprotovali zgolj v SDS-u, pridružil pa se jim je tudi poslanec Robert Polnar. Foto: BoBo
Predlogu ukinitve volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu, ki bi volivcem povečal vpliv na to, kdo v parlamentu zasede stolčke, so nasprotovali zgolj v SDS-u, pridružil pa se jim je tudi poslanec Robert Polnar. Foto: BoBo

Proti ukinitvi zgolj SDS in poslanec Polnar

Proti predlogu ukinitve je glasovalo 26 poslancev, in sicer iz stranke SDS, pridružil pa se jim je tudi DeSUS-ov poslanec Robert Polnar, za katerega so v stranki DeSUS napovedali, da ga bodo izključili iz svojih vrst.

Sprememba volilne zakonodaje je nujna, saj je ustavno sodišče ugotovilo, da je ta neustavna v delu, ki govori o določitvi volilnih okrajev. Zakonodajalcu je postavilo tudi dveletni rok za izpolnitev odločbe, ki poteče v ponedeljek.

Alternativni predlog spremembe okrajev

Po padcu predloga je pričakovati, da bo vložen predlog sprememb okrajev, za katerega pa bo zadostna navadna in ne več dvotretjinska večina. Gre sicer za minimalne spremembe 16 okrajev. Razmerje med največjim in najmanjšim naj bi bilo po novem namesto zdajšnjih ena proti skoraj štiri ena proti skoraj tri. Tudi ta predlog še nima dovolj, to je najmanj 46 glasov, a naj bi ga vendarle potrdili, saj se poslanke in poslanci zavedajo, da je odločbo ustavnega sodišča treba uresničiti še pred volitvami – rednimi ali predčasnimi.

Po mnenju predlagateljev zavrnjene novele zakona o volitvah v DZ je takšna pot manj ustrezna. Opozorili so, da predloga za preoblikovanje okrajev sploh še ni v DZ-ju. Morebitne volitve, ki bi nastopile po ponedeljku, ko se izteče rok za implementacijo ustavne odločbe, pa bi bile postavljene pod vprašanje legitimnosti.

Poslanec LMŠ-ja Rudi Medved, ki je bil v prejšnji vladi minister za javno upravo, je prepričan, da se meja okrajev ne bo dalo uskladiti. Takšen predlog so na ministrstvu v njegovem mandatu že pripravili, a je bil za številne poslance nesprejemljiv, ker je posegal v njihov volilni okraj.

Po besedah Mateja T. Vatovca iz Levice je ustavno sodišče pogoje zelo natančno definiralo, vsem pogojem pa je težko zadostiti. Če denimo uskladijo velikost okrajev, se s tem porušijo merila geografske in kulturne zaokroženosti, je opozoril. Tak zakon pa bi zelo verjetno znova padel na ustavnem sodišču.

Poslanci spet niso ukinili volilnih okrajev
Poslanci so tudi v drugem poskusu neuspešno ukinjali volilne okraje. Foto: BoBo
Poslanci so tudi v drugem poskusu neuspešno ukinjali volilne okraje. Foto: BoBo

Volivci bi imeli več vpliva

Poleg tega bi z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, kot je v imenu predlagateljev te spremembe danes na seji poudarila Maša Kociper iz SAB-a, volivci dobili večji vpliv na izvolitev posameznih poslancev, s tem pa bi se po njenem prepričanju povišala tudi volilna udeležba in zaupanje v politiko. Kociprova je še opozorila, da so o predlogu opravili zelo dolgo razpravo in upoštevali pripombe skoraj vseh strank, zato je najboljši mogoči kompromis.

Eden glavnih očitkov nasprotnikov predloga pa je bil, da bi ukinitev volilnih okrajev prinesla večjo centralizacijo. Po besedah poslanca SDS-a Branka Grimsa bi sicer predlog prinesel nekaj več možnosti izbire znotraj posameznih list, a v SDS-u dajejo prednost enakopravni zastopanosti in skladnemu regionalnemu razvoju. Sicer pa se v tej stranki zavzemajo za večinski oz. vsaj kombinirani volilni sistem, ki ne bo omogočal "kravjih kupčij", nestabilnosti vlad in padanja volilne udeležbe.

Na nesorazmerno regionalno zastopanost, ki naj bi jo prinesel predlog, je v imenu poslanske skupine DeSUS-a opozoril tudi Robert Polnar. Poudaril je, da ustavno sodišče sploh ni problematiziralo veljavnega volilnega sistema in ni razveljavilo ureditve okrajev, ugotovilo je le njihovo neskladje z ustavo. Problematiziral je tudi dejstvo, da bi ob širši izbiri volivci na voliščih dobili "plahte" z od 150 do 200 imeni.

Favorizirani kandidati iz drugih okrajev

Na drugi strani so jim v razpravi odgovarjali, da so poslanci predstavniki vseh. Kot je dejal Zmago Jelinčič iz SNS-a, poslanci odločajo o stvareh, ki so ključnega pomena za državo, "ne pa za posamezne krajevne skupnosti". Andrej Rajh iz SAB- je poudaril, da se ljudi ne voli po tem, od kod so, ampak glede na to, kaj so v življenju ustvarili, ali so ugledni, sposobni, spoštovani. S spremembo pa bi, kot je dejala Mateja Udovč iz SMC-ja, odpadla tudi "praksa izvoljivih okrajev in v njih nameščanje strankarskih favoriziranih kandidatov iz drugih okrajev".

Nujen popravek volilne zakonodaje

Z odpravo volilnih okrajev in uvedbo neobveznega prednostnega glasu bi zakonodajalec zadostil odločitvi ustavnega sodišča. To je z odločbo dalo politiki dve leti časa za popravo volilnega sistema, omenjeni rok pa se bo iztekel čez tri dni, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar.

Za enako spremembo volilnega zakona so marca do 60 zmanjkali trije glasovi. Predlagatelji – štiri opozicijske stranke, SAB, LMŠ, SD in Levica – tako že drugič niso nabrali dovolj glasov. Prvopodpisana pod predlog Maša Kociper je bila pred glasovanjem optimistična, da je vse mogoče.

Spomladi je predlog sicer podprl njihov poslanec Branko Simonovič, a naj bi se pri glasovanju zmotil. Po neuradnih informacijah pa naj predloga ne bi podprla dva poslanca iz vrst Socialnih demokratov; Bojana Muršič, ki je prvič glasovala za, in Predrag Bakovič. Naj bi pa za tokrat pritisnila oba manjšinska poslanca, pa tudi poslanci koalicijskih NSi-ja in SMC-ja.

Kaj, če politiki spodleti pri izpolnjevanju ustavne odločbe? In kje tiči težava, zaradi katere je Ustavno sodišče sploh terjalo spremembe? S temi vprašanji smo se ukvarjali v tokratni epizodi podkasta Kronika+ .