V iniciativi vladi predlagajo izdelavo analize, ki bi jasno pokazala neenakosti v pokojninskem sistemu zaradi pokojninskih reform iz leta 1999 in 2012 ter varčevalnega zakona. Foto: BoBo

Razlika med izplačanim zneskom in zneskom, ki bi jim pripadal po sistemskem zakonu, znaša še 7,2 odstotka. Peticijo so po novinarski konferenci predali predsedniku vlade Marjanu Šarcu, predsedniku državnega zbora (DZ) Dejanu Židanu pa ob simbolični uri pet pred dvanajsto.

Sindikat upokojencev Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in civilna iniciativa zahtevajo, da izredna uskladitev pokojnin nadomesti premalo usklajene pokojnine od leta 2010. Pokojnine se namreč odtlej niso usklajevale v polni meri, saj so njihovo rast omejevali interventni ukrepi, varčevalni zakon iz leta 2012 in proračunski dokumenti. Prva redna uskladitev po skoraj desetih letih je bila februarja lani.

S peticijo nadalje zahtevajo, da se pri rednem usklajevanju pokojnin z rastjo plač v prihodnje upoštevajo povprečne neto plače in ne več bruto plače kot zdaj. Prispevki iz bruto plač se namreč zmanjšujejo, s tem pa tudi osnova za usklajevanje pokojnin, zaradi česar se odpirajo škarje med neto plačami in pokojninami, je na današnji novinarski konferenci dejal Kajtimir Kunc iz civilne iniciative.

Dejan Židan jim je po tistem, ko so mu predali peticijo, obljubil, da jo bo v najkrajšem času posredoval pristojnima delovnima telesoma državnega zbora. Foto: BoBo

Poleg tega se mora letni dodatek za upokojence, ki zanje pomeni enako kot regres za aktivno prebivalstvo, v prihodnje izplačevati z majsko pokojnino in v dveh razredih, kot to predvideva pokojninski zakon, ne pa z julijsko pokojnino in v petih razredih kot zdaj. Tako bi upokojenci lahko poskrbeli za svoj dopust v predsezoni, ko so cene nižje, je dejal Kunc.

Pokojninski zavod je sicer letni dodatek prvič po sprejetju varčevalnega zakona izplačal vsem upokojencem leta 2017, medtem ko je bila pravica pred tem omejena.

Neenakopraven položaj novih in starih upokojencev

Rešitve iz predloga pokojninske novele, po katerih bi se pri moških odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe z zdajšnjih 57,25 odstotka postopno zvišal na 63,5 odstotka, medtem ko za ženske tak odmerni odstotek že velja, pa naj se upoštevajo tudi za že upokojene in ne šele za prihodnje upokojence, se glasi peticija. V nasprotnem primeru bodo že upokojeni v neenakopravnem položaju, kar je protiustavno.

Ne nazadnje vladi predlagajo izdelavo analize, ki bi jasno pokazala neenakosti v pokojninskem sistemu zaradi pokojninskih reform iz leta 1999 in 2012 ter varčevalnega zakona. Povprečna pokojnina zdaj znaša 650 evrov, če pa varčevalnega zakona ne bi bilo, bi znašala 50 evrov več, je opozorila predsednica sindikata Frančiška Ćetković.

V akcijo zbiranja podpisov so se vključila številna društva upokojencev in stanovalci domov starejših, aktivirali pa so se tudi posamezni upokojenci, ki so se s peticijo podali na teren. "V Sloveniji je nastalo gibanje za boljše življenje upokojencev," opozarjajo v sindikatu in civilni iniciativi.

14.000 podpisov za uskladitev pokojnin

Židan s peticijo na delovna telesa

Predsednik DZ-ja Židan jim je po tistem, ko so mu predali peticijo, obljubil, da jo bo v najkrajšem času posredoval pristojnima delovnima telesoma DZ-ja, in sicer tako pristojnemu odboru kot komisiji za peticije, da jo obravnavata in povabita k obravnavi tudi predstavnike upokojencev.
V splošnem pa mu je všeč, da so upokojenci organizirani, ker se le tako lahko legitimno pogajajo s predstavniki vlade, je povedal novinarjem.

Ob tej priložnosti so po njegovih besedah spregovorili tudi o nujnosti sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo v osnovi opredelil medgeneracijski solidarnostni prispevek. Čeprav pomoč potrebuje 120.000 starejših, jo dobi le 60.000, ki jo finančno lahko pokrijejo. Preostalih 60.000 je ne dobi, ker solidarnostni sistem še ni vzpostavljen.

Sogovornikom je sicer dal pobudo, da čim prej organizirajo pogajalsko skupino. Prav tako bo tudi koaliciji dal pobudo, da pogajalsko skupino organizira vlada, tako da bi dialog potekal na podoben način kot z javnim sektorjem. V približno pol leta se bodo znova srečali in preverili, kaj je bilo storjenega, je napovedal.