Zakonik prinaša tudi prenovljene določbe o starševski skrbi, svetovanju parom v težavah in skupnem starševstvu v primeru razveze. Foto: BoBo
Novosti družinskega zakonika

Po določbah zakonika bodo sodišča po novem odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejše narave, o rejništvu in skrbništvu. Na sodiščih in centrih zgotavljajo, da so dobro pripravljeni. Sodišča so zaposlila nov kader, organizirala bodo tudi dežurno službo, skrbi pa jih pomanjkanje izvedencev s področja pedopsihiatrije in klinične psihologije. Sodna praksa bo pokazala, ali bo treba sistem varovanja koristi otrok še dopolnjevati.

Med najzahtevnejšimi ukrepi sta odvzem otroka staršem in njegova namestitev v rejništvo ali zavod. Predviden je tudi nov ukrep, t. i. omejitev starševske skrbi. Zakonik pri vsakem ukrepu posebej tudi določa, koliko časa lahko traja. Hkrati uvaja načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo sodišče najprej izreklo ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati najmanj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka je predviden kot skrajni ukrep.

2. člen Družinskega zakonika
Družina je življenjska skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.

Po mnenju vodje posebne delovne skupine in vrhovne sodnice Mateje Končina Peternel družinski zakonik zagotavlja ljudem večjo pravno varnost: "Zakon državi nalaga večjo skrb za to, da bi otroci kljub morebitnim težavam odraščali predvsem v svoji družini. Prinaša bolj transparentne postopke in večjo prožnost pri zaščiti otrok in oseb, ki zaradi bolezni ali morda zaradi težav v duševnem zdravju same ne morejo skrbeti za svoje koristi."

Strokovnjaki so se pripravljali na izvajanje najobčutljivejših določb družinskega zakonika, ki zadevajo zaščito otrok, pretekli dve leti: "Mislim, da smo se dobro pripravili. A bodo ob uporabi novih dveh zakonov, torej Družinskega zakonika in zakona o nepravdenem postopku, tudi kakšna presenečenja, vendar s pridobljenim znanjem lahko te težave tudi rešimo," je novinarki Radia Slovenija Nataši Lang še povedala sodnica Končina Peternel.

Spremembe v rejniški dejavnosti

Zaradi uskladitve z družinskim zakonikom je državni zbor marca sprejel tudi novelo zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. Sodišča bodo v skladu z zakonikom v postopkih o ukrepih za varstvo koristi otroka ali v drugih primerih, ki zahtevajo zagotovitev tovrstne namestitve za otroka, odločila o namestitvi otroka v rejniško družino in ob tem rejnika tudi imenovala. Če bi bile otrokove koristi kar najbolj zaščitene z namestitvijo v rejništvo k sorodniku ali drugi osebi, ki še nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni vpisana v evidenco izdanih dovoljenj, sodišče lahko po noveli odloči, da se otrok namesti v rejništvo k tej osebi. V izreku sodne odločbe mora to osebo tudi imenovati.

Starši lahko vplivajo na to, kdo bo za otroka skrbel v primeru njihove smrti

Družinski zakonik opredeljuje tudi pravico otroka do zagovornika, staršem pa omogoča, da vnaprej izrazijo voljo, kdo naj skrbi za njihovega otroka v primeru njihove smrti ali trajnejše nezmožnosti. Veljavnost tako izražene volje se bo presojala enako kot veljavnost oporoke. Starševska skrb, ki nadomešča izraz roditeljska pravica, bo lahko, če otrok ostane brez staršev, dodeljena tudi starim staršem ali drugim ožjim sorodnikom.

Prav tako predpis ureja pomoč parom in staršem v težavah, ne glede na to, v kakšni skupnosti živijo. Po predlogu je pomoč države v sistemu obveznega predhodnega svetovanja pred sodnim reševanjem problemov med starši oz. pari in v razmerju do skupnih otrok. Zakonik omogoča tudi izvajanje dodatnih oblik pomoči, da bi se starši oz. pari sporazumeli o posledicah morebitnega prenehanja njihove skupnosti in o ureditvi razmerja do otrok. Ena od oblik pomoči je tudi neobvezna mediacija. Prav tako zakonodaja omogoča skupno starševstvo, torej da si starši tudi po razvezi enakovredno delijo skrb za otroka.

Poroka brez prič

V delu, ki ureja področje sklenitve zakonske zveze, daje zakonik bodočima zakoncema na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze kot veljavno ureditev. Zakonsko zvezo je tako že nekaj časa mogoče skleniti samo pred matičarjem in brez prič. Zakon pa ureja tudi t. i. jubilejne poroke, torej ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze. Ti členi so sicer v uporabi že od 1. januarja 2018.

Uporabljati se je začel Družinski zakonik