Referendumsko glasovanje bo uspešno, če bodo pobudniki na glasovanju dosegli t. i. zavrnitveni kvorum. Foto: BoBo
Referendumsko glasovanje bo uspešno, če bodo pobudniki na glasovanju dosegli t. i. zavrnitveni kvorum. Foto: BoBo

V skladu z rokovnikom Državne volilne komisije (DVK) morajo organizatorji referendumske kampanje najpozneje 25 dni pred dnem glasovanja, to je do 1. novembra, sporočiti organizatorja referendumske kampanje ter njegovo odgovorno osebo in podatke o odprtju posebnega transakcijskega računa za referendumsko kampanjo. Po določbah zakona o volilni in referendumski kampanji lahko referendumsko kampanjo organizira pravna ali fizična oseba, ki je pobudnik zahteve za razpis referenduma ali se zanima za izid referenduma.

Za referendumsko kampanjo štejejo oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu.

Referendumska vprašanja

Referendumska vprašanja se bodo glasila:

Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?

Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?

Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o Vladi Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 22. junija 2022?

Volivci bodo imeli možnost obkrožiti ZA ali PROTI.

Pobudnik referendumov o zakonih je SDS. Spremembe zakona o vladi prinašajo drugačno sestavo vlade – vlado bi po novem sestavljalo 19 ministrov, kar je dva več kot doslej, med drugim bi bili v vladi minister za solidarno prihodnost, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter minister za naravne vire in prostor. Predlagatelji referenduma ocenjuje, da se z novelo nepremišljeno povečuje število ministrstev, kar prinaša višje stroške in breme za davkoplačevalce.

Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi uveljavitev lani sprejetega zakona zamikajo za eno leto, sočasno pa zagotavljajo dodatna sredstva za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev v višini okoli 30 milijonov evrov. V SDS-u so prepričani, da gre za zamik enega od najpomembnejših zakonov za državljane, ki po 20 letih prizadevanj prinaša dobre rešitve in da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023.

Največ polemik je pričakovati glede novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor omenjenega javnega zavoda.

Po zagotovilih vlade je cilj sprememb zakona o RTV-ju umik politike iz RTV Slovenija. Kot so navajali ob sprejemanju zakona v DZ-ju, zdaj veljavna zakonodaja ne omogoča dovolj učinkovitih varovalk pred posegi politike v delovanje in upravljanje zavoda. Programski svet RTV, ki sprejema ključne kadrovske in programske odločitve, zdaj sestavlja 29 članov, od teh jih večino – to je 21 članov – imenuje državni zbor. Vladna novela pa namesto programskega sveta in tudi 11-članskega nadzornega sveta uvaja Svet RTV, ki bi imel le 17 članov. Nobenega od teh ne bi več imenoval državni zbor. Po novem bi šest članov imenovali zaposleni na RTV-ju, preostalih enajst pa različne institucije, kot so predsednik republike, SAZU in varuh človekovih pravic.

Začetek referendumske kampanje

Če bo zakon uveljavljen, bo zdajšnjim programskim svetnikom, pa tudi generalnemu direktorju, direktorjema televizije in radia mandat prenehal, vodenje pa bo prevzela štiričlanska uprava. V SDS-u so prepričani, da se ljudem, ki so plačniki RTV-prispevka, s spremembami krči predvsem njihova participacija. Po njihovem se nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet.

V kampanji je sicer pričakovati, da se bo odprla tudi razprava o RTV-prispevku, čeprav novela sploh ne posega v RTV-prispevek, je za Radio Slovenija povzela Lucija Dimnik Rikić.

Referendumsko glasovanje bo uspešno, če bodo pobudniki na glasovanju dosegli t. i. zavrnitveni kvorum. Po veljavni zakonodaji je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev. Skupno število volilnih upravičencev na tokratnih referendumih je po podatkih ministrstva za notranje zadeve 1.695.330, torej mora proti posameznemu zakonu glasovati vsaj 339.066 volivcev.