Nepremičninski posredniki napovedujejo, da bodo, če bo znova sprejeta, zakonsko novelo dali v presojo ustavnemu sodišču. Foto: BoBo/Borut Živulović

Predlog je v vnovični obravnavi podprlo 12 članov odbora, proti so bili štirje. Za vnovično potrditev novele v DZ-ju bo po odložilnem vetu državnega sveta potrebnih najmanj 46 glasov, DZ pa bo o predlogu znova glasoval v četrtek.

Prvopodpisani pod predlog za odložilni veto, državni svetnik Mitja Gorenšček, je danes dejal, da se soočamo že z drugim poskusom dodatne regulacije nepremičninskega trga v zadnjih letih. Šlo naj bi za zaščito finančno šibkejših državljanov, čeprav po njegovih besedah lahko vidimo, da stroški posredovanja pri najemu stanovanj predstavljajo le majhen del njihove porabe. S takimi stroški se, tako Gorenšček, državljani v povprečju srečajo le enkrat v življenju ali pa sploh ne. "Država bi morala z drugimi ukrepi doseči, da bi se ponudba stanovanj za najem povečala, posledično pa bi se znižali stroški najema," je dejal.

Spremembe zakona določajo omejitev višine plačila za posredovanje pri najemu na štiri odstotke pogodbene vrednosti oz. ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov. Gre za širitev omejitev provizij, ki trenutno veljajo za prodajo nepremičnin, tudi na njihovo oddajo, kar pa ne bo veljalo pri pogodbah med gospodarskimi subjekti.

Mesec: Provizijo plačuje najemnik, ki ni naročnik storitve
Luka Mesec
(Levica) je zavrnil očitke državnega svetnika in dejal, da na trgu najema nepremičnin najemnine rastejo v nebo, predvsem v Ljubljani. "Problem je, da najemnikom dodatno stroške povzročajo še nepremičninske agencije. Provizijo namreč plača tudi najemnik, ki pa ni naročnik storitve pri nepremičninski agenciji," je dejal.

Predlaganim spremembam je naklonjen tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver, ki je dejal, da bodo prispevale k večji varnosti najemnikov, ker bodo spodbujale dolgoročno oddajanje stanovanj. Jeseni bo šel v javno obravnavo, kot je pojasnil, tudi predlog spremembe stanovanjskega zakona, ki bo širše naslovil stanovanjsko problematiko.

Poslanka Nataša Sukič (Levica) je ob tem ocenila, da je v mnenju državnega sveta veliko nasprotujočih si dejstev, moti pa jo predvsem ocena, da se najemojemalci s takšnimi pogodbami le redko srečujejo. "Mladi ali tisti, ki si ne morejo privoščiti nakupa lastnega stanovanja, so najšibkejše kategorije, ki jih moramo zaščititi pred oderuškimi cenami," je dejala.

NSi: Več oddajanj na črno
Nasprotoval ji je poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek, ki meni, da je Levica z izsiljevanjem dosegla podporo koalicije. "Pretvarjate se, da želite pomagati običajnim državljanom in igrate na karte socialno šibkejših," je dejal. Prepričan je, da bo zaradi omejevanja provizij pri najemu še več oddajanj na črno, posledično pa bo tudi manj prihodkov v davčno blagajno.

Rešitvam močno nasprotuje tudi Zbornica za poslovanje z nepremičninami pri GZS-ju, ki se ji zdi nesprejemljivo, da bi država cenovno omejila storitev, ki je prosto dostopna na trgu. Konkurence je po njihovem mnenju na trgu dovolj, storitev za državljane ni obvezna, prek posrednikov pa steče manj kot 50 odstotkov prometa.