Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Poslanci so opravili tretje branje predloga novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki predvideva dokumentiranje dodatnih podatkov o delovnem času in uvaja obvezne elektronske evidence za kršilce. Izjeme od evidenc niso več predvidene. Koalicija je predlogu naklonjena, opozicija pa je proti, saj da prinaša dodatno birokracijo.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je v uvodu v nadaljevanje redne aprilske seje DZ-ja pojasnil, da s predlagano novelo, usklajeno na ravni socialnih partnerjev, nadgrajujejo že obstoječe obveznosti dokumentiranja delovnega časa. "Delodajalci bi morali že danes beležiti dejansko število opravljenih ur delavcev, po novem pa bo treba na dnevni ravni beležiti še čas prihoda in odhoda z dela, izrabo odmora, ure v posebnih pogojih in v neenakomerno razporejenem delovnem času ipd.," je pojasnil.

Potem ko je pristojni odbor DZ-ja pred kratkim sprejel dopolnilo, ki je kot izjemo pri evidentiranju delovnega časa uvedlo visokošolske učitelje in raziskovalce, kar je razburilo delodajalce in opozicijo, je bilo danes v obravnavi novo, ki to izjemo črta.

"Krovni zakon na področju urejanja evidenc je zasnovan na način, da ne ustvarja zakonskih izjem. Področna zakonodaja, ki ureja posamezna specifična področja, pa bi lahko nekatere obveznosti, denimo obveznosti in vsebino beleženja delovnega časa, urejala tudi drugače, če bi to utemeljevale značilnosti delovnih procesov ali druge okoliščine, ki so značilne za neko področje ali dejavnost. To velja tudi v primeru visokošolskega oz. raziskovalnega področja, ki ga ureja zakon o visokem šolstvu," je pojasnil Juvan.

Predstavitev poslanskih skupin je začela Sara Žibrat (Svoboda), ki je izpostavila, da bodo evidence delodajalci lahko po novem vodili pisno ali elektronsko; elektronsko bo obvezno le za delodajalce po odredbi Inšpektorata RS za delo, če bo ta ugotovil kršitve delovne zakonodaje. "Delodajalci bodo morali zaposlene obvestiti o izrabi delovnega časa za pretekli mesec, delavci pa bodo pridobili pravico do tedenske seznanitve s podatki iz evidenc," je še povzela rešitve.

"Določene ureditve znotraj zakona se podvajajo, saj so urejene že v nekaterih drugih področnih zakonih in to nedvomno vnaša zmedo v že obstoječ sistem," pa je tudi danes opozorila Eva Irgl (SDS). Reprezentativne delodajalske organizacije po njenih besedah utemeljeno opozarjajo, da je treba definicijo delavca dopolniti na način, da bo natančno in nedvoumno določeno, za katere kategorije oseb veljajo obveznosti po tem zakonu in v kakšnem razmerju je ta zakon do področne zakonodaje.

Še bolj kritičen je bil Aleksander Reberšek (NSi). Tudi v tokratni obravnavi je dejal, da se s predlaganimi spremembami zaradi posameznih kršilcev dodatne administrativne ovire nalagajo vsem delodajalcem. "Predlog zakona utrjuje miselnost, da je pomembno zgolj to, koliko ur je zaposleni delal, ne pa, ali je opravil svoje delo. Ob razvoju vse bolj ustvarjalnih poklicev, kjer je delovnik vse manj določen in stalen, gre za preživet koncept, od katerega bi se morali oddaljevati, zlasti če želimo, da slovenska podjetja začnejo ustvarjati višjo dodano vrednost na zaposlenega," je prepričan.

Pravilno vodenje evidence delovnega časa ni pomembno le za delavca, temveč ob učinkovitem nadzoru tudi za državo, saj preprečuje nelojalno konkurenco na trgu, prispeva k večji socialni zaščiti, omogoča ohranjanje javnega zdravja in preprečuje davčne utaje, je v nadaljevanju dejal Damijan Zrim (SD). Čeprav predlog podpirajo, pa so v SD-ju po njegovih besedah za preučitev posledic rešitev, ki se nanašajo na raznolikost oblik zaposlitve in delovnih procesov.

Milan Jakopovič (Levica) pa je podčrtal, da je novela nujna, saj je zdaj na tem področju veliko hudih kršitev. Doslej "nihče ni imel posluha za problem večjega števila različnih seznamov evidentiranja ur iz delovnega razmerja, nihče ni videl problema nepriznavanja ur za potrebe priprave na delo, ki po vsebini sodijo v okvir delovnega časa, kot na primer priprava delovnega okolja, pospravljanje, preoblačenje v delovne obleke, polnjenje polic, prevoz iz enega kraja v drugega zaradi terenskega opravljanja dela in podobno". Zaposleni danes marsikje opravijo bistveno več ur, kot dobijo plačanih, je posvaril.

V koaliciji so napovedali podporo predlogu novele, v opoziciji pa glasov ne bodo prispevali. Glasovanje bo v petek.

Težave z evidencami v praksi

Predlog novele zakona o evidencah naj bi odpravil težave, ki so jih zaznali pri izvajanju zakona v praksi. Delodajalec mora namreč že danes voditi evidenco o delovnem času, v katero se za posameznega delavca dnevno vpisujejo podatki o številu opravljenih ur, po predlogu pa bo moral vpisati še čas prihoda in odhoda delavca, obseg izrabe odmora med delovnim časom, opravljene ure v posebnih pogojih in v neenakomerno razporejenem delovnem času in podobno.

Koalicijski poslanci so v drugi obravnavi predloga marca poudarjali, da bo novela zaščitila delavce in inšpektorjem omogočila boljši nadzor, v opoziciji pa, da bo prinesla le dodatno birokratizacijo. Razprava se je vrtela tudi okoli na pristojnem odboru DZ-ja sprejetega dopolnila, ki je kot izjemo pri evidentiranju delovnega časa uvedlo visokošolske učitelje in raziskovalce. To je razburilo delodajalska združenja. Pričakovati je, da bo ta izjema z novim amandmajem danes umaknjena.

Prvo branje zakona o razvoju rokodelstva

Poslanci so opravili tudi prvo obravnavo predloga zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva, katerega namen so ohranjanje in razvoj rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter varstvo kulturne dediščine. Tako v koaliciji kot opoziciji so se strinjali, da je treba rokodelstvo sistemsko urediti, imajo pa v opoziciji več svojih predlogov rešitev.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan je danes v DZ-ju pojasnil, da področje rokodelstva v Slovenji še ni urejeno in da je predlog zakona nastajal vrsto let. Delovna skupina je bila vzpostavljena leta 2018, delo je sklenila leta 2021. Prejšnja vlada je na podlagi njenih izsledkov pripravila osnutek, aktualna vlada pa je ta osnutek nadgradila in uskladila, je poudaril Židan.

V oblikovanje predloga so bili po njegovih besedah vključeni vsi nosilci podpornega okolja rokodelstva; poleg ministrstva še Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), rokodelski centri, Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Slovenski etnografski muzej.

Predlog uvaja sistemsko rešitev prenosa rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ki se uresničuje prek zaščite rokodelcev oz. s podeljevanjem naziva priznani rokodelec, ter prek zaščite rokodelskih izdelkov oziroma z njihovim certificiranjem. Za to naj bi skrbel OZS. Zaščitene bodo tudi rokodelske panoge, in to z njihovim terminološkim poimenovanjem.
Na podlagi zakona naj bi bil pripravljen dveletni program za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki bo med drugim vključeval konkretne ukrepe, kot so zaščita izdelkov in prenos znanj, ohranjanje tradicionalnega rokodelstva in njegovo dokumentiranje ter spodbujanje podjetništva na področju rokodelstva.

Predvideno je tudi dodeljevanje fizičnih spodbud, in sicer med drugim kot financiranje rokodelskih centrov ter dejavnosti ZDUS-a in Slovenskega etnografskega muzeja na tem področju.

Predstavitev poslanskih stališč so odprli v SDS-u, kjer so prvo branje tudi zahtevali. Kot je povedal Jože Tanko, podpirajo pristop k zakonski regulaciji rokodelstva, "saj je skrajni čas, da se uredi to področje, ki je pri številnih rokodelskih dejavnostih podvrženo počasnemu zamiranju in umiranju". Je pa poslanec dodal, da predlog zakona ne rešuje težav rokodelstva, zato bo njihova podpora v nadaljnjem zakonodajnem postopku odvisna od popravkov predloga.

Med drugim je podvomil o predvideni podelitvi pristojnosti OZS-ja. V SDS-u bi za te dejavnosti raje zadolžili nacionalni rokodelski center s sedežem v Ribnici. Vodil bi ga direktor, nalogo razvojnega in nadzornega organa pa bi imel konzorcij s predstavniki rokodelskih centrov. Vodja konzorcija bi bil neke vrste prvi nadzornik. Zavzel se je tudi za razmislek o dodatnih stimulativnih ukrepih, denimo zvišanju normiranih stroškov za rokodelce na 100 odstotkov ali kakšni dodatni olajšavi zanje. Možnost vidi še v ničelni ali močno znižani stopnji davka na dodano vrednost za rokodelske izdelke.

Da predlog zakona pomeni korak v pravo smer, a ga bo treba še nadgrajevati, se je strinjal Jožef Horvat (NSi). Tudi on je menil, da so potrebni popravki v smeri davčnih spodbud. Poudaril je še, da se glede na predlog zakona zdi, da je rokodelstvo zgolj za ljudi iz tretjega življenjskega obdobja, v resnici pa da je tudi za mlade.

"Rokodelstvo predstavlja pomemben del naše kulturne dediščine, hkrati pa je tudi majhen, a pomemben del slovenskega gospodarstva. Njegova raznolikost je široka, identificiranih je več kot 70 različnih rokodelskih panog. Številne med njimi imajo pozitivne učinke na razvoj turistične ponudbe, pa tudi za ohranitev medgeneracijskega sodelovanja," se je za predlog zakona zavzela Bojana Muršič (SD).

Veseli so ga tudi v Svobodi. Aleš Rezar je ob tem izrazil upanje v premike na nekaterih podpodročjih. Z naslova nadgradnje znanj pri rokodelcih se lahko namreč po njegovih besedah odpirajo možnosti za samostojne podjetniške poti. "Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da je lahko podjetniško rokodelstvo gonilo razvoja kulturnega turizma. Prepričani smo, da je prav to področje, ki mu bo treba v prihodnosti nameniti več pozornosti, pri tem še posebej izstopa socialno podjetništvo, pomemben vidik je povezan z omogočanjem zaposlitve invalidov," je sklenil.

V Levici stališča niso predstavili, skozi poslansko razpravo, ki je sledila, pa je bilo z vseh strani slišati, da je zakon potreben, a ga bo treba še dodelati.

Prenos rokodelskih znanj

Predlog zakona o rokodelstvu uvaja sistemsko rešitev prenosa rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ki se uresničuje prek zaščite rokodelcev oziroma s podeljevanjem naziva vrhunski rokodelec ter prek zaščite rokodelskih izdelkov oziroma z njihovim certificiranjem. Za to bo skrbela Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Zaščitene bodo tudi rokodelske panoge, in sicer z njihovim terminološkim poimenovanjem.

Državni zbor. Foto: BoBo
Državni zbor. Foto: BoBo

Ministrstvo bo v sodelovanju s stroko in glavnimi nosilci rokodelske dejavnosti na osnovi zakona pripravilo dveletni program za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki bo med drugim vključeval konkretne ukrepe, kot so zaščita izdelkov in prenos znanj, ohranjanje tradicionalnega rokodelstva in njegovo dokumentiranje ter spodbujanje podjetništva na področju rokodelstva. Predvideno je tudi dodeljevanje fizičnih spodbud, in sicer med drugim kot financiranje rokodelskih centrov.