Prosilci za mednarodno zaščito so nastanjeni tudi v Azilnem domu Ljubljana. Foto: BoBo

Kot je po seji zapisala vlada, je notranje ministrstvo preseglo kvoto prosilcev za mednarodno zaščito, ki jih lahko kakovostno in nemoteno obravnava z rednimi kadrovskimi, finančnimi, materialnimi in logističnimi zmogljivostmi. Zato je vlada aktivirala tretjo fazo kontingentnega načrta.

Kontingentni načrt sta že leta 2015, ko je Slovenijo prečkalo več kot 300.000 prebežnikov, pripravila ministrstvo za notranje zadeve in urad za oskrbo in integracijo migrantov. V njem so predvideni ukrepi v primeru postopnega ali nenadnega povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito.

Lani več prosilcev za mednarodno zaščito kot leta 2017

Število prosilcev se je v letu 2018 precej povečalo. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo leta 2017 1.476 prosilcev za mednarodno zaščito, leta 2018 pa še enkrat več oziroma skupno 2.875.

Kot pojasnjujejo na spletni strani ministrstva, razmere v regiji zahtevajo učinkovito pripravo Slovenije, saj je treba zagotoviti ustrezne in zadostne kapacitete ter zmogljivosti za oskrbo in nastanitev povečanega števila prosilcev.

Aktivacija kontingentnega načrta med drugim predvideva tudi izvajanje postopkov mednarodne zaščite in poteka v treh fazah. To pomeni, da so scenariji različni glede na število prošenj na mesec v treh zaporednih mesecih. Prva faza torej predvideva ukrepanje, kadar imamo od 100 do 150 prošenj na mesec, druga, kadar je od 150 do 250 prošenj, in tretja, kadar imamo v določenem trimesečju od 250 do 400 prošenj za mednarodno zaščito.

Ker je bilo število prošenj od aprila do septembra vsak mesec večje od 250, je vlada aktivirala tretjo fazo kontingentnega načrta. Kontingentni načrt predvideva dodatnih 32 zaposlitev za določen čas, zagotovitev dodatnih poslovnih prostorov, opremo za delo in štiri vozila. V zadnjih treh mesecih je število prosilcev sicer precej upadlo, oktobra jih je bilo 201, novembra 170 in decembra 150.