Med brezdomci velja, da je trda zima včasih usodna, in če se brezdomec ne pripravi - to pomeni, da si ne preskrbi zavetja, tople obleke in se ga ne brezglavo napije - ga lahko stane življenja, pravi Tilen Prinčič iz Vincencijeve zveze. Foto: EPA
Med brezdomci velja, da je trda zima včasih usodna, in če se brezdomec ne pripravi - to pomeni, da si ne preskrbi zavetja, tople obleke in se ga ne brezglavo napije - ga lahko stane življenja, pravi Tilen Prinčič iz Vincencijeve zveze. Foto: EPA
V zavetiščih in dnevnih centrih delujo tudi tople obroke. Foto: MMC RTV SLO

Smiselno bi bilo, da bi se odgovorni že enkrat nehali ukvarjati sami s seboj in končno začeli skrbeti za vse prebivalce Slovenije. To so sistemske rešitve, vse drugo je metanje peska v oči.

Boris Kosec
V Ljubljani je brezdomcev nekje med 400 in 700. Foto: EPA

V slovenskem glavnem mestu sta namreč le dve zavetišči za ljudi. V Zavetišču za brezdomce na Poljanski cesti tako živi 28 brezdomcev, po besedah vodje zavetišča Borisa Kosca jih vsako noč pri njih prespi 18, na kosilo pa jih vsak dan pride okoli 110. "Bivalni del zavetišča je namenjen Ljubljančanom, storitve so na voljo 24 ur dnevno, za sprejem pa je potrebna ustrezna odločba pristojnega centra za socialno delo," pojasnjuje Kosec.


V bivalnikih lahko prespi vsak, ki je v stiski
Drugi del zavetišča so bivalniki, v katerih je 18 ležišč, ob njih je še sanitarni zabojnik z umivalniki ter prhami in stranišča za zunanje uporabnike. Prenočišče je odprto 12 ur, od 20. do 8. ure, po besedah Kosca lahko tukaj prenoči kdor koli iz Slovenije ali Evrope, če je seveda ležišče prosto. Razdeljevalnica hrane je odprta vsak dan med 11. in 13. uro in tudi na topel obrok lahko pride vsak, ki ga je k temu prisilila socialna stiska.

V zavetišču ob prenočiščih in hrani delijo tudi obleko in obutev, pomagajo z zdravili in s sanitetnim materialom, ob pojavu nalezljivih boleznih med brezdomci pa se povežejo z ustreznimi zdravstvenimi organizacijami. Brezdomcem so ves čas na voljo tudi prva denarna socialna pomoč, svetovanje, oskrbovanje, vodenje in druge oblike socialnega dela, dodaja Kosec.

Del denarja za center namenijo tudi brezdomci
Brezdomci, ki so nastanjeni v zavetišču, tudi sofinancirajo njegovo delovanje, saj sami neposredno ne dobijo denarne socialne pomoči, ampak jo dobi zavetišče, brezdomcem pa ostane okoli 80 evrov za lastne potrebe. Večji del stroškov pokrivata ministrstvo za delo družino in socialne zadeve ter mestna občina Ljubljana, vsaka s približno 43-odstotnim deležem.

Če bo temperature skrajno padla, se bo v Ljubljani po predvidevanjih Kosca verjetno aktivirala civilna zaščita in našla ustrezne začasne prostore za tiste brez strehe nad glavo. "Postavitev bivalnikov ni smiselna, ker zanje potrebujemo enako infrastrukturo in prostorsko ureditev kot za zidane objekte. Bolj smiselno bi bilo, da bi se v kritičnih situacijah aktivirale tiste organizacije, ki so vedno polne altruizma, etike in morale, pa imajo svoje prostore ponoči zaprte," je še dodal.

Zavetišče tudi za uživalce mamil
Od leta 2003 v Ljubljani deluje tudi zavetišče za brezdomne uživalce nedovoljenih mamil na Vošnjakovi ulici. Ta ima prenočišča, možnosti za pripravo hrane, opravljanje higienskih opravil, pranje perila ter pomoč pri urejanju pravic iz socialnega in zdravstvenega varstva, pravi strokovna delavka v zavetišču Elvira Delić.

"Zavetišče je popolnoma brezplačno. Ob prihodu vsak podpiše pristopno izjavo, da se strinja s hišnim redom, kdor ima socialno podporo, pa položi 60 evrov na mesec na transakcijski račun društva Altra," je pojasnjuje Delićeva, a dodaja, da je to bolj izjema kot pravilo. Kot je pojasnila, brezdomci, namreč ne dobijo socialne denarne pomoči, ker ne izpolnjujejo pogojev zavoda za zaposlovanje.

Potrebovali bi vsaj še štiri zavetišča
Zavetišče na Vošnjakovi je odprto vsak dan od 20. do 9. ure, konec tedna in med prazniki pa 24 ur na dan. V zavetišču je prostora za 16 brezdomcev, čas bivanja pa je omejen na tri mesece, vendar ga je običajno mogoče podaljšati za nadaljnje tri mesece. V zavetišču deluje tudi dnevni center, ki se odpre ob 9. uri in se zapre ob 16. uri. V slovenski prestolnici bi sicer po mnenju Delićeve potrebovali najmanj štiri tovrstna zavetišča z 20 ležišči, torej vsaj za 80 brezdomnih uživalcev nedovoljenih mamil.

A. S.

Smiselno bi bilo, da bi se odgovorni že enkrat nehali ukvarjati sami s seboj in končno začeli skrbeti za vse prebivalce Slovenije. To so sistemske rešitve, vse drugo je metanje peska v oči.

Boris Kosec