Letos se je nabralo že za 8700 ton odpadne embalaže, ki je družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne prevzamejo od komunalnih podjetij. Foto: BoBo
Letos se je nabralo že za 8700 ton odpadne embalaže, ki je družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne prevzamejo od komunalnih podjetij. Foto: BoBo

V Zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ugotavljajo, da je sprejetje tega zakona prvi korak k odpravi 15 let trajajoče agonije nedelujočega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti v Sloveniji. Posledice tega so kupi odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč, ki jih nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo oz. nosilci skupnih načrtov pri komunalnih podjetjih ne prevzemajo.

"Tragedija je, da si slovenska gospodinjstva prizadevajo ločevati odpadke, ki potem ostanejo na nelegalnih skladiščih komunalnih podjetij in predstavljajo okoljsko, sanitarno in požarno tveganje za okolje," so opozorili.

Letos že 8700 ton neprevzete odpadne embalaže

Ob tem so poudarili, da sta v prvih devetih mesecih letošnjega leta le dve družbi izpolnili svoje obveznosti o količinah prevzete mešane komunalne odpadne embalaže od komunalnih podjetij, medtem ko štiri družbe kljub zakonskim določilom svojih obveznosti ne izpolnjujejo. Tako je po podatkih GZS-ja v tem času pri komunalnih podjetjih ostalo več kot 8700 ton komunalne odpadne embalaže, ki so jo komunalna podjetja prevzela od gospodinjstev, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa je ne prevzamejo.

V zbornici zato najustreznejšo rešitev za slovenski prostor vidijo v obliki ene organizacije za posamezni odpadkovni tok. "Tako bo povsem jasno, kdo je odgovoren za izpolnjevanje okoljskih zahtev, in izgovarjanje posamičnih organizacij glede neizpolnjevanja obveznosti zaradi zmanjševanja stroškov ne bo več mogoče," so prepričani.

Zainteresirani proizvajalci

V zbornici pozdravljajo tudi rešitev, ki jo predvideva novi zakon, da bodo ustanovitelji in upravljavci neprofitne organizacije za posamezni odpadkovni tok proizvajalci, ki dajejo na trg istovrstne proizvode. Po njihovem mnenju bodo na ta način proizvajalci neposredno zainteresirani za doseganje okoljskih ciljev in uporabo tistih materialov, ki bodo najmanj obremenjujoči za okolje.

"Proizvajalci so po svoji ekonomski vlogi zainteresirani, da je odstranjevanje odpadkov po končani uporabi izdelkov, ki jih dajejo na trg, stroškovno učinkovito in neprofitno. To pa potrošnikom daje zagotovilo, da se izdelki zaradi uvedene polne proizvajalčeve odgovornosti ne bodo nenadzorovano podražili," so navedli.

V zbornici bodo ob tem spremljali tudi sprejetje podzakonskih aktov, ki bodo sledili sprejetju tega zakona v DZ-ju. Kot so poudarili, so poleg ustreznih zakonskih rešitev pomembne tudi rešitve v podzakonskih aktih, ki podrobneje določajo proizvajalčevo razširjeno odgovornost za posamezni odpadkovni tok.

Sistemski zakon na področju varovanja okolja

Predlog novega zakona o varstvu okolja, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, je v četrtek prejel zeleno luč vlade. Gre za sistemski zakon na področju varstva okolja, ki je nujno potreben tako zaradi neurejenih razmer na področju odpadkov kot zaradi prenosa direktive EU-ja v slovensko zakonodajo, pojasnjuje vlada.

Predlog med drugim na novo celovito ureja ravnanje z odpadki, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in z ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti.