Sodobnost prinaša zdravstvenemu zavarovanju nove izzive zlasti z vidika staranja prebivalstva. Foto: BoBo

Okrajna bolniška blagajna je bila ustanovljena po zgledu Bismarckovega modela socialnega zavarovanja za delavce, temeljila pa je na državnem zakoniku za kraljevine in dežele, izdanem 6. aprila 1888. S tem je bil po načelu solidarnosti omogočen razvoj zdravstvene oskrbe vsem zaposlenim in njihovim družinskim članom. Danes v Sloveniji ta pridobitev velja za vse prebivalstvo, so spomnili na ZZZS-ju.

Med boleznijo so zdravstvene blagajne dajale delavcem "bolnišnino" oziroma denarno podporo v višini 60 odstotkov običajne mezde, vendar najdlje 20 tednov. Ob tem so imeli zavarovanci pravico do zdravniške pomoči, zdravil, pa tudi zdravljenja v bolnišnici, a ni smelo preseči štirih tednov. Vse porodnice so mesec po porodu dobivale "hranarino" v višini 60 odstotkov povprečne mezde. Bolniška blagajna je tedaj izplačevala tudi pogrebnino pokojnikovim sorodnikom v višini 20-dnevne povprečne mezde.

"Zdravstveno zavarovanje pomeni varnost tudi takrat, ko smo zaradi zdravja v stiski, ko ne moremo poskrbeti zase in za svoje najbližje. Takrat, ko smo najbolj ranljivi in najbolj sami. Ponosni smo na 130-letno tradicijo zdravstvenega zavarovanja v naših krajih," so ob tem zapisali v ZZZS, kjer bodo obletnico proslavili tudi s slovesnostjo.

Zavarovanje pred sodobnimi izzivi
Zdravstveno zavarovanje je prav gotovo eno najpomembnejših dosežkov naše družbe, je za Radio Slovenija poudarila Lučka Böhm. "dejstvo, da so generacije to ohranjale, kaže, kako dragoceno je za nas, zato ga moramo ohranjati."

Ob tem pa moramo uspešno kljubovati izzivom, opozarja prvi mož zdravstvene blagajne Marjan Sušelj: "Staranje prebivalstva, nove zdravstvene tehnologije, nova zdravila, vse to pritiska na odhodke."

Prav zato bo treba poskrbeti za racionalnejšo porabo in bolj razpršene vire, opozarjajo delodajalci. Že letos je za dobre 3 milijarde prihodkov oziroma kar tretjino več kot pred šestimi leti, v prihodnjih dveh letih je predvidenih še pol milijarde več. Tatjana Čerin: "Zagovarjamo več sredstev za zdravstvene storitve in manj za tisto, kar niso, več bo moral prispevati proračun, tudi enakomernejša obremenitev zavarovancev glede na njihove prihodke je nekaj, kar je treba narediti."

Morda prva stvar je preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kot meni Sušelj, je prav, da se počasi poslovimo od takšnega koncepta: "in iščemo raje rešitve v tej smeri, da bodo določene storitve, ki so res potrebne za prebivalca in si jih težko privoščijo, plačane v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja." Druge manj zahtevne in nenujne storitve pa bi si zavarovanci plačevali sami oziroma bi jih pokrile komercialne zavarovalnice.