Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

Predlog zakona, ki bo nadomestil veljavni zakon o elektronskih komunikacijah in bo v slovenski pravni red prenesel evropsko direktivo o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, je treba čim prej sprejeti, saj je Evropska komisija zaradi nepravočasnega prenosa direktive – prenesena bi morala biti do 21. decembra 2020 – proti Sloveniji že vložila tožbo pred Sodiščem EU-ja, so poudarjali tako predlagatelji kot vlada. Kot je dejala ministrica brez resorja, pristojna za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh, Sloveniji grozi denarna kazen, ki trenutno znaša več kot 800.000 evrov in se vsak dan veča.

Osnovni predlog zakona je enak tistemu, ki je bil dvakrat že v postopku DZ-ja v prejšnjem mandatu, a ga je DZ prvič zavrnil, drugič pa zaradi opozicijske zahteve za razpis referenduma o njem ni glasoval. Nova vlada je konec junija sprejela mnenje, da predlog podpira, da pa so potrebni številni amandmaji, in sicer ker da predlog, poleg tega da prinaša številne koristi, vsebuje tudi sporne določbe, na katere so opozorili Evropska komisija, zakonodajno-pravna služba DZ-ja, agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) in del strokovne javnosti, je dejala ministrica.

Vloženo večje število dopolnil

Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Odbor je sprejel dopolnila k približno 70 od skupno več kot 320 členov. V velikem delu so bili koalicijski predlogi enaki predlogom SDS-a, upoštevali so med drugim opozorila zakonodajno-pravne službe DZ-ja, nekatera dopolnila pa je koalicija sprejela ob nasprotovanju opozicije.

Sorodna novica Evropska komisija toži Slovenijo, ker ni prenesla direktive o elektronskih komunikacijah

Ministrica je dejala, da dopolnila koalicije odražajo mnenje vlade, spremembe se med drugim nanašajo na določbe glede (ne)upoštevanja tehnoloških posebnosti omrežij pri opredeljevanju upoštevnega trga, opravljanja tržnih analiz na zahtevo operaterjev, razlogov za razrešitev direktorja Akosa, geografskega pregleda o dosegu širokopasovnih omrežij.

Predlog je spremenjen tudi pri določbah glede dodatnih varnostnih zahtev za operaterje, ki zagotavljajo mobilna omrežja upravljavcem kritične infrastrukture, in sicer se omejitve po novem nanašajo na prepoved uporabe opreme, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost, ne več na prepoved sodelovanja določenih dobaviteljev (v prvotnem predlogu so bili to "dobavitelji z visokim tveganjem") pri zagotavljanju teh omrežij.

Z dopolnilom je bilo vneseno tudi določilo, da se bodo lahko javna sredstva poleg za gradnjo visokozmogljivih dostopovnih omrežij uporabila tudi za spodbujanje povezljivosti na območjih, kjer je infrastruktura že zgrajena. "Želimo namreč podlago za t. i. bone za povezljivost," je dejala ministrica.

Grims: Zakon nujno potrebujemo

Branko Grims (SDS) je v imenu predlagateljev pred sprejemom dopolnil dejal, da predlog zakona prinaša več varnosti, več preglednosti in več ugodnosti za državljane, ob koncu pa ocenil, da so z nekaterimi sprejetimi dopolnili določene varnostne rešitve šibkejše, nekatera dopolnila pa te rešitve postavljajo pod vprašaj. "Vendar zakon nujno potrebujemo," je napovedal, da bodo tudi dopolnjen predlog zakona podprli.

"Dejstvo je, da noben zakon, še posebej ne tako kompleksen, kot je ta, ne more v celoti ustrezati vsem deležnikom. Interesi deležnikov si včasih nasprotujejo ... Ne glede na to pa predlog zakona z ustreznimi amandmaji predstavlja uravnotežen predlog, s katerim se bo zagotovil pravilen prenos evropske direktive ter – najpomembneje – državljankam in državljanom, podjetjem in tudi družbi kot celoti bodo zagotovljene številne koristi," je ocenila ministrica.

Novi zakon naj bi skladno z evropsko direktivo med drugim povečal povezljivost in uporabo visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji, potrošnikom olajšal zamenjavo ponudnikov storitev, ki bo po predlogu brezplačna, in vzpostavil javni sistem obveščanja in alarmiranja ter okrepil varnost elektronskih storitev.

Potrditev predloga zakona na odboru so pozdravili v družbi Huawei Slovenija. "Za zagotavljanje tehnološke nevtralnosti je nujna vzpostavitev ustreznega zakonodajnega okolja, ki jasno definira posamezne kritične dele opreme ter sočasno s tem prilagodi tudi kriterije za oceno tveganja, na kar smo zakonodajalca tudi opozorili," so zapisali v družbi.