Igor Zorčič je na akademiji, ki sta jo organizirala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ter Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, izrazil zadovoljstvo, da je zveza z vztrajanjem pri svoji pobudi dosegla vpis slovenskega znakovnega jezika skupaj z znakovnima jezikoma obeh narodnih manjšin in jezika gluhoslepih v ustavo.

"S tem nista pridobili le skupnosti gluhih in gluhoslepih, temveč je slovenska družba kot celota postala pravičnejša in enakopravnejša," je, kot so sporočili iz DZ-ja, povedal Zorčič.
Ima pa vse to po Zorčičevih besedah grenak priokus.

"Namesto da bi po junijski ustavni zaščiti uporaba slovenskega znakovnega jezika postala nekaj samoumevnega in dostopnega, brez omejevanja, se je novo šolsko leto za nekatere gluhe dijake v integraciji začelo v 'tišini'. Na prvi šolski dan so namreč ostali brez tolmača," je izpostavil.

Predsednik DZ-ja je pristojne pozval, naj nemudoma najdejo ustrezno rešitev za te gluhe učence, ki imajo željo in neodtujljivo pravico do izobraževanja v svojem maternem, slovenskem znakovnem jeziku na vseh ravneh izobraževanja. Po njegovem mnenju je nepojmljivo in nedopustno, da se gluhi ne morejo enakovredno vključevati in udejstvovati na vseh ravneh družbenega življenja, še posebej na področju izobraževanja, ki predstavlja prvo in ključno stopnico do boljšega socialnoekonomskega položaja gluhe skupnosti.

Opozorila na pomen tolmačev

Zorčič je tudi opozoril na pomen tolmačev slovenskega znakovnega jezika. Tolmačev primanjkuje predvsem na podeželju in v izobraževanju. Glede na to, da je skrb za razvoj znakovnega jezika zapisana v ustavo, si v prihodnje po Zorčičevih besedah obetamo izboljšave tudi na tem področju.

"Zavedamo pa se, da nas tako družbo in politiko kot tudi vašo organizacijo čaka še veliko dela, preden bomo lahko resnično zadovoljni s položajem oseb z okvaro sluha pri nas," je poudaril in zagotovil, da bodo vrata DZ-ja tudi v prihodnje ostala odprta za pobude in predloge za izboljšanje položaja gluhih kot tudi drugih ranljivih skupin.

Gluhi in naglušni so sicer kot ena izmed najranljivejših skupin po Zorčičevih besedah plačali in še plačujejo med epidemijo covida-19. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je na tem področju opravila izjemno delo, tako Zorčič, saj je vlado, vse pristojne in širšo javnost podučila, da osebe z okvaro sluha, pa tudi drugi invalidi potrebujejo prilagojeno komunikacijo. "Da je včasih treba sneti maske, da se lahko sporazumemo. Da je včasih treba seči v roko, da se sočloveku pomaga. In tovrstna humana pomoč presega celo nevarnosti koronavirusa in prepovedi," je še dejal.