Vse od kar je leta 2009 v Berlinu postala svetovna prvakinja v teku na 800 metrov, Caster Semenya dviga prah in sproža spremembe pravilnikov v svetovni atletiki. Foto: Reuters
Vse od kar je leta 2009 v Berlinu postala svetovna prvakinja v teku na 800 metrov, Caster Semenya dviga prah in sproža spremembe pravilnikov v svetovni atletiki. Foto: Reuters

Caster Semenya, ki je opredeljena kot oseba z "razlikami v spolnem razvoju", je leta 2018 po spremembi pravil o dovoljenih stopnjah zavrnila jemanje zdravil za zniževanje testosterona, ki jih je predpisala mednarodna športna zveza World Athletics, če bi želela še naprej tekmovati.

Južnoafričanka je nato izgubila pritožbo na Športnem arbitražnem sodišču v Lozani (CAS), zatem pa je švicarsko prizivno sodišče potrdilo odločitev najvišjega športnega sodišča. Potem je tabor Semenye vložil tožbo proti Švici v okviru svoje dolgotrajne pravne bitke na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP).

Caster Semenya je pred usodno odločitvijo IAAF-a začela širiti svoj tekmovalni spored na 1500 m; bron na SP-ju v Londonu 2017, zlato na igrah Commonwealtha 2018. Po spremembi pravil se je morala preusmeriti v sprint in je neuspešno lovila nastop na olimpijskih igrah v Tokiu na 200 m. Foto: Reuters
Caster Semenya je pred usodno odločitvijo IAAF-a začela širiti svoj tekmovalni spored na 1500 m; bron na SP-ju v Londonu 2017, zlato na igrah Commonwealtha 2018. Po spremembi pravil se je morala preusmeriti v sprint in je neuspešno lovila nastop na olimpijskih igrah v Tokiu na 200 m. Foto: Reuters

Švica ni omogočila ustrezne obravnave pritožb

ESČP s sedežem v Strasbourgu je po odločitvi s 4:3 v svoji sodbi "zlasti ugotovilo, da pritožnici v Švici niso bila zagotovljena zadostna institucionalna in postopkovna jamstva, ki bi ji omogočila učinkovito obravnavo pritožb".

Zmaga 32-letnice je predvsem simbolična, saj ne postavlja pod vprašaj odločitve svetovne atletike in ne odpira poti za vrnitev Semenye na tekmovanje v teku na 800 m. Caster Semenya je na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 in v Riu leta 2016 osvojila olimpijsko zlato, ob tem je še trikrat postala svetovna prvakinja v njeni paradni disciplini (Berlin 2009, Daegu 2011 in London 2017), s celinskih prvenstev pa ima pet naslovov afriške prvakinje.

Bo nadaljevala boj za tekmovalno vrnitev?

Če ji razsodba v Strasbourgu ne omogoča tekmovalne vrnitve, bo od Švice zdaj zahtevala odškodnino za ugotovljeno diskriminacijo, najbrž se pa vseeno odpirajo tudi pravna vrata, da si vseeno izbori vsaj simbolično pravico do vrnitve na atletska tekmovanja.