"V tistem trenutku nisem vedel, kaj naj občutim. Vse se je nabiralo v prsih, imel sem mešane občutke.

Bil sem Rogličev navijač vse od njegovih prvih odmevnih izidov. Med 15. in 20. letom sem vpil zanj pred televizijo. In zdaj sem bil jaz tisti, ki ga je premagal, ki mu je preprečil doseči to, o čemer je sanjal toliko let. Bilo je zares čudno. Sam sebi sem govoril: To je dirkanje, to je šport, normalno je, da si želim zmagati.

Dejansko je bil Primož tisti, ki me je pomiril. Nekaj minut po prihodu v cilj, ko sem bil v televizijskem šotoru, me je poiskal in me objel. Nikoli ne bom pozabil tega trenutka ... Bilo je, kot da bi mi dal dovoljenje, da uživam in da mi sporoča, da ni moja krivda.

Če se kdaj po naključju srečava med treningom, se eden od naju obrne in greva naprej skupaj. Zelo prijazen človek, ki se ne izpostavlja. Med dirkami se pogosto pogovarjam z njim. Zame ni kot tekmec."

V obsežnem intervjuju ob koncu leta 2020 za L'Equipe se je zmagovalec 107. Dirke po Franciji Tadej Pogačar razgovoril o Primožu Rogliču in kako je bilo, ko mu je speljal rumeno majico in skupno zmago na največji kolesarski dirki na svetu. Mladenič iz Klanca pri Komendi se dobro zaveda, kako močno podporo uživa Roglo med navijači v Sloveniji, ne nazadnje je še sam nedolgo predtem pred TV-zasloni navijal zanj. A ob kopici nasprotujočih si čustev ga je ravno Roglič pomiril z znamenitim objemom ob koncu kronometra na La Planche des Belles Filles.

Od lanske sočasne selitve v Monako se oba slovenska kolesarska šampiona tudi čedalje več družita, kdaj pa kdaj gresta skupaj tudi na trening, zato ne čudi, da drug drugega ne dojemata kot pravega zagrizenega tekmeca. Spodbudna novica za KZS in olimpijsko odpravo v Tokiu.