Ali je hokej na Slovenskem v krizi? Ali je stanje na Jesenicah pravi obraz tega športa? Ali se v teh težkih gospodarskih časih sploh da postaviti osnove za svetlejšo in predvsem številčnejšo prihodnost?

To so le nekatera vprašanja, na katera je skušal odgovoriti 1. slovenski hokejski forum. SportForum, društvo za promocijo športa v Sloveniji, je na zadnji novembrski dan v Kristalno palačo v Ljubljani zvabil šest zanimivih gostov in nekaj deset trenerjev, funkcionarjev, vnetih ljubiteljev hokeja in novinarjev.

Gostje: Matjaž Rakovec (predsednik HZS-ja), Slavko Kanalec (predsednik Jesenic), Matjaž Sekelj (direktor Olimpije), Ernest Aljančič (častni predsednik HZS-ja, funkcionar IIHF-a), Tomaž Vnuk (nekdanji kapetan reprezentance in upokojeni igralec), Bogdan Jakopič (direktor Slohokej lige in dolgoletni hokejski delavec). Forum je vodil Tilen Trotovšek, odgovorni urednik Šport TV-ja in podrobni spremljevalec hokejskega dogajanja.

Odprti forum, ki se je zavlekel na dobri dve uri je potregel s kopico zanimivih tem, od katerih smo jih spodaj z izjavami izpostavili pet.

Kriza hokeja - da ali ne?
Rakovec: Slovenski hokej ni v krizi - je pa na razkrižju. Imamo nove temelje, predvsem organizacijske. Še vedno pa produciramo igralce, ki so potrebni za reprezentančni uspeh.

Sekelj: Hokej ni v krizi. Dosega izredne rezultate glede na svojo majhnost. Od mladih selekcij naprej. Tudi oba kluba v Eblu: imata najmanjša proračuna v ligi, a se vseeno dobro borita.

Aljančič: Se strinjam s predsednikom Rakovcem, da hokej ni v krizi, lahko pa bo. Moram reči, da nas nekateri dohitevajo, če ne prehitevajo.

Vnuk: Dokler imamo toliko igralcev in takšne izide ter s toliko truda, nismo v krizi. Potrebno je kakovostno delo in izidi ne izostanejo.

Jakopič: V državnem prvenstvu nastopa 11 slovenskih klubov v 6 starostnih kategorijah. Plus gostje: dva srbska kluba in štirje hrvaški klubi. Polno je zasedena vsaka kategorija tekmovanja.

SP v Stožicah pod vprašanjem
Rakovec: Popularizacija hokeja! Za HZS je ključna zadeva, da izpeljemo SP divizije I v Stožicah. Prvič, da hokejisti igrajo pred 10 tisoč gledalci, kar bi bilo prvič v Sloveniji. Drugič, da mlade in starše privabimo na tekme in jih zvabimo v hokej.

Aljančič: To je izključno odločitev HZS-ja. Kolikor je to meni znano. Vsi so naklonjeni, da bo v Stožicah.

Rakovec: IIHF mora nam dati dovoljenje, da lahko igramo v tej dvorani. Morali bi nam ga dati že pred časom. 1. september je minil, pa ni dovoljenja. Če 15. decembra ne bo dovoljenja, ne bomo šli v Stožice! Hoteli smo prodajati pakete vstopnic za decembrski turnir v Ljubljani in za aprilski SP, na to bi bila vezana obsežna kampanja za popularizacijo hokeja. Ne bomo se šli polovičarstva! V tem primeru bomo ostali v Tivoliju. Gre za časovno izčrpavanja s strani IIHF-a.

(Ne)Čudež "risov"
Rakovec: Čudež je enkratno dejanje, če se ponavlja, to ne more biti več čudež. V preteklosti se organizacijsko ni sistematično delalo. Kaj bo čez tri leta? Cilja sta: stalni član elitne divizije in priti na olimpijske igre. Prvič je HZS izpeljal licenciranja trenerjev. Deloma na osnovni bazi - izobraževanje tistih, ki delajo z mladimi v športu. Najti moramo kadre, ki so pripravljeni vzgajati otroke in privabljati otroke na ledene ploskve. Prvič smo poslali trenerja h Kariju Savolainenu na Finsko na dveletno trenersko šolo.

Vnuk: Prihodnost je v tistih klubih, ki dobro delajo s podmladkom. V Olimpiji in na Jesenicah je vse preveč tujcev. Trije, štirje tujci za dvig kakovosti in konkurenčnosti, preostalo morajo pa zapolniti slovenski igralci.

Aljančič: Mi smo čudež, to nam vsi priznavajo. Hokej je povezan z velikimi stroški in vlaganji v infrastrukturo, opremo ...

Starš hokejista: Starši za vadbo plačujejo od 70 do 100 evrov na mesec, potem je tu še oprema in mogoče še kakšen turnir v tujini: 3.000 evrov na leto na enega otroka.

Gradnja novih trdnejših temeljev
Rakovec: Vzpostavljamo zdravstveni sistem, najprej za reprezentante. Za hokej značilne poškodbe smo začeli povezovati, pri čemer je cilj, da se zdravniška in fizioterapevtska oskrba povežeta. Sem optimist. S čim več sodelovanja moramo razširiti bazo. Ogromno hokejistov neha igrati in nato noče niti slišati za hokej. Mogoče bodo Stožice priložnost, da povabimo vseh sto in še več nekdanjih reprezentantov in se bomo lahko začeli pogovarjati. Naša naloga je vzpostaviti dobro organizacijo in priskrbeti denar, za drugo bo poskrbela stroka.

Produkt - igralec, hokeja ali spektakel?
Bojan Brun, HK Mladi Jesenice: Vprašati se moramo: Ali je produkt dober hokejist? Ali je to dober hokej? Ali je to hokej v Slohokej ligi? Ali je to spektakel? Zdaj se moramo zmeniti, kdo in kaj bo kdo ustvarjal? Olimpija in Jesenice najverjetneje spektakel, preostali pa hokej in hokejiste. V roku od 3 do 5 let dvomim še, da bomo imeli kadetsko ligo. Ker starši, ki so sposobni, pošljejo obetajoče igralce v tujino.

Vnuk: Slišali smo, kaj vse imajo v Beljaku, kako jih podpirajo mestne in deželne oblasti. (Letni prispevek hokejistov v kategorijah do 15 let znaša le 450 evrov). Samo veste, kaj jim manjka? Tako dobrih igralcev, kot jih imamo mi.

Denar športa vladar
Lep del pogovorov se je vrtel o pomembnosti (in primanjkljaju) denarja v hokeju. "Denar je pomemben, a še zdaleč ni vse. Zato je šport, kar je, ima svoj šarm in ostaja nepredvidljiv," je bila ugotovitev častnega predsednika Aljančiča, s katero so se strinjali tudi tisti, ki ga ne vidijo več kot nedotakljivega hokejskega funkcionarja.

Soglasna je bila tudi ugotovitev, da je Olimpija po vključitvi podjetja Forward naredila nekaj pomembnih korakov naprej pri trženju in oblikovanju klubske zgodbe ter podobe. Iz napredka pri trženju "zeleno-belih" črpa zdaj tudi HZS, ki je v delo za SP divizije I vključil Roberta Verliča iz Forwarda.

Kdaj pivo tudi na hokejski tekmi?
Precej pikrih kritik je letelo na račun države, ki s svojimi zahtevami in pogoji pri organizaciji tekem odžira velik del prihodkov. Visoki stroški zaradi visokih varnostnih normativov in hude omejitve pri dodatnem zaslužku klubov. Izpostavljeno je bilo netočenje alkohola na šprotnih prireditvah: "Vsi okoliški lokali dobro služijo z alkoholom, klubi pa ostanejo praznih rok. Povsem obratno kot v Avstriji, Nemčij in drugih športno razvitih državah, pa nobeden ne pravi, da gre za pijančevanje," je bila ugotovitev enega izmed forumašev.

Različne so tudi zgodbe o (ne)podpori lokalnega okolja. Medtem, ko imajo v Celju hokejisti in drugi športniki prednost pri uporabi ledene dvorane, je ravno obratna zgodba v Bledu, kjer hokejisti velikokrat ostanejo brez ledu zaradi različnih prireditev. "Olimpija dobi 25 tisoč evrov za 150 otrok iz namenskih sredstev Občine Ljubljane. To ni dovolj niti za dva trenerja, ki bi vodila vse te skupine," je o preslabi podpori Ljubljane mladim hokejistom povedal Sekelj.

Mali želijo spoštovanje velikih
Manjši klubi so izrazili nezadovoljstvo nad sistemom tekmovanja in predvsem nad podcenjujočim odnosom velike Olimpije in Jesenic, ki zaradi ločenosti od mladinskih moštev izgubljajo stik s hokejskim vsakdanom v Slohokej ligi. "Želimo si več spoštovanja. Zaslužimo si, da enkrat ali dvakrat na leto Olimpija in Jesenice gostujejo tudi v Mariboru, Kranju in Zalogu."

Hokej v Sloveniji je torej na pomembnem razpotju, merljive odgovore pa bodo dale naslednje dileme. SP v Tivoliju ali Stožice? (Ne)uspešnost igranja v Ligi Ebel? Večanje števila igralcev in predvsem ledenih ploskev v naslednjih letih ...