24-letni Matej Mohorič je imel lani odlično sezono, dobil je etapo na Dirki po Italiji in slavil zmago v skupnem seštevku na BinckBank Touru in na Dirki po Nemčiji, v ekipi je zato dobil tudi večjo svobodo na dirkah. Foto: AP

Božič v Belgiji. Tako je Fabian Cancellara opisal Dirko po Flandriji. Peter Sagan pa v svoji biografiji dodaja: "De Ronde van Vlaanderen ali samo De Ronde, če ste Flamci. Točno vem, kaj je mislil. Določen dan v koledarju, prvo aprilsko nedeljo, ki leto ločuje na dogodke pred De Ronde in tiste po njej. Če še malo podaljšam Fabianovo primerjavo ‒ teden pozneje je enako težko pričakovana dirka Pariz‒Roubaix, ki nadomešča novo leto. Nekaterim je všeč božič, drugi imajo raje novo leto, večina pa nas uživa v obeh in oba se nam zdita velikanska v soju avtomobilskih žarometov, ko se jima približujemo, nato pa počasi izginjata v vzvratnem ogledalu, ko mineta." Pogovarjali smo se z Matejem Mohoričem, ki je prvič del flamskega tedna in bi utegnil v nedeljo popraviti 9. mesto Simona Špilaka iz "Ronde" 2008.

Zaradi visokega ritma smo (na dirki Gent-Wevelgem) vsi potrošili ogromno energije, bistveno več kot običajno, zato smo bili v zaključku povsem izmučeni. Sicer mi težke dirke ustrezajo, ker naredijo večjo selekcijo in se na koncu za zmago bojuje manj kolesarjev.

Matej Mohorič

V tej sezoni sicer še nimate zmage, a ste že nekajkrat dokazali, da ste odlično pripravljeni, čeprav pozimi ni šlo vse po načrtih!
Res je, najprej sem imel težave z bolečinami v križu, ki so se izkazale za posledico poskusa spremembe položaja na kolesu in preobremenitve hrbta pri vajah z utežmi. Pozneje sem med prvimi ekipnimi pripravami na Hvaru zbolel za virusno okužbo, potem sem se precej časa počutil slabše kot običajno. Po prvih dirkah v Španiji se je zdelo, da so se stvari uredile, pa sem potem na treningu nerodno padel in si poškodoval koleno, tako da sem moral izpustiti tri dirke, od katerih sem si ogromno obetal.

Odlično ste dirkali na klasiki Milano‒San Remo, v nedeljo pa ste bili med deseterico na dirki Gent Wewelgem. Zakaj pravite, da je šlo za najtežjo dirko, ki ste jo vozili v zadnjih nekaj letih? Da je dirka morda najbolj vetrovna v koledarju, ste vedeli, poleg tega pravite, da vas veter niti ni toliko motil. So bili klanci neugodni, hitrost dirkanja ali kaj drugega?
V nedeljo smo kljub dolžini dirke šli na vso moč takoj od štarta. Močan veter je skoraj takoj glavnino razbil na več delov. Nekaj favoritov je bilo v ospredju, drugi pa so ostali v ozadju in tudi sam sem z drugo skupino ves dan lovil priključek do prvih. Tiste, ki so vztrajali najdlje, smo ujeli šele po 200 kilometrih, kakih 20 kilometrov pred ciljem. Zaradi visokega ritma smo vsi potrošili ogromno energije, bistveno več kot običajno, zato smo bili v zaključku povsem izmučeni. Sicer mi težke dirke ustrezajo, ker naredijo večjo selekcijo in se na koncu za zmago bojuje manj kolesarjev.

Danes ga čaka dirka svetovne serije Dwars Door Vlaanderen (nekaterih mojstrov enodnevnih dirk, kot sta Greg Van Avermaet in Peter Sagan, ne bo na štartu, bodo pa v ekipi Bahrajn Merida ob Mohoriču še Koren, Pibernik in Tratnik) v nedeljo pa spektakel brez primere, Dirka po Flandriji. Foto: Osebni arhiv

Kako komentirate, da so pri Quick Stepu prav vsak vaš skok vedno pokrili, medtem ko pri preostalih poskusih niso bili tako striktni? Gre za kakšno staro zamero?
Prav zagotovo mojih napadov niso pokrivali zaradi zamer, z vsemi kolesarji belgijske ekipe se dobro razumem. Napade so poskušali izničiti, ker sem poskušal v ključnih trenutkih, ko je bila možnost za uspeh največja. Kolesarji Dequenick-Quick Stepa so želeli v zaključek pripeljati skupino z Vivianijem, ki je bil na papirju najhitrejši kolesar in njihova najboljša karta za zmago na dirki. Tokrat se jim ni izšlo.

Na dirki Gent‒Wevelgem ste se odmaknili od Ardenov, zdaj pa so spet v vaših mislih. V sredo Dwars Door Vlaanderen, v nedeljo pa sledi dirka, ki spada med spomenike kolesarstvu, Dirka po Flandriji. Se strinjate, da gre za največjo dirko pomladi, ki je zaradi ozkih in slabih cest ter kratkih a strmih vzponov morda tudi najtežja?
Nastopil bom prvič, tako da nisem prepričan, kaj me čaka. Je daljša in napornejša od dveh, ki sta bili na sporedu pretekli konec tedna. Pravijo, da je Dirka po Flandriji pravi festival kolesarstva in tukaj v Belgiji skoraj praznik. Zagotovo gre za enega največjih spektaklov, ki jih lahko naš šport ponudi.

Moj cilj ni, da (na Dirki po Flandriji) izboljšam najboljšo slovensko uvrstitev. Želim si, da mi uspe na dirki pokazati vse, česar sem zmožen in da mi tega ne prepreči smola s padci ali mehanskimi okvarami kolesa. Želim si, da bi na cilj prišel izmučen, a zadovoljen, da sem od sebe dal vse.

Matej Mohorič

Ob cesti bo vsaj pol milijona gledalcev. Kako močno vas takšna množica dodatno motivira?
Ker bom na dirki prvič, bo zame to nova izkušnja. Tisti bolj izkušeni pravijo, da množica gledalcev naredi noro vzdušje, ki mu na nobeni drugi dirki ni para. Veselim se nastopa.

Dirka po Flandriji je kot nalašč za vsestranske kolesarje, kakršni ste tudi vi. Merite na najboljšo slovensko uvrstitev v zgodovini? Simon Špilak je bil leta 2008 deveti ...
Moj cilj ni, da izboljšam najboljšo slovensko uvrstitev. Želim si, da mi uspe na dirki pokazati vse, česar sem zmožen in da mi tega ne prepreči smola s padci ali mehanskimi okvarami kolesa. Želim si, da bi na cilj prišel izmučen, a zadovoljen, da sem od sebe dal vse.

Sonny Colbrelli bo prvi kapetan, vi pa drugi. Boste imeli zaradi tega kaj zvezane roke?
S Sonnyem se odlično razumeva. Upam, da oba preživiva selekcijo in prideva v zaključek z najboljšimi. Skupaj nama bo obema lažje, ker imava povsem različne lastnosti. Sonny je bistveno hitrejši v sprintu, jaz pa sem na papirju nekoliko bolj vzdržljiv in napadalen tip kolesarja. To nama ustreza in omogoča, da lažje taktično tekmece spraviva v kot.

Na dirki Gent‒Wevelgem je zmagal Alexander Kristoff, ki je sicer pri ekipi UAE Team Emirates predviden za zadnjega pomočnika, ki pripravi teren za šprint Fernandu Gavirii. A na tej dirki se je Gaviria v begu preveč iztrošil in je sam predlagal, naj se raje Kristoff bojuje za etapno zmago. Gre za zgledno sodelovanje znotraj ekipe. Je tako tudi pri Bahrajn Meridi?
Seveda, v zaključku je treba biti iskren. Čeprav smo vsi utrujeni, se vedno nekdo počuti bolje in ima boljše možnosti za dober rezultat. Vsem nam je pomembno, da smo kot ekipa kar se da vidni in kar se da visoko na lestvici, tako da nihče ne dirka s figo v žepu. To me sploh ne skrbi. Bolj nerodno je, če se ponovi scenarij z nedeljske dirke in nekdo od naju v zaključku ostane sam. V tem primeru je bistveno težje doseči dober rezultat.

Lani je na Dirki po Flandriji zmagal Nizozemec Nicki Terpstra, drugi je bil Danec Mads Pedersen, tretji pa Belgijec Philippe Gilbert, ki je zmagal leto prej. Foto: EPA

Vsak vzpon na Dirki po Flandriji ima svoje značilnosti in vsak je zgodba zase. Slabih 50 km pred ciljem vas na primer čaka hud vzpon (naklon tudi do 22 odstotkov, tlakovci pa neravni) na Koppenberg, ki so ga v nekaterih letih že črtali s trase, ker je pretežek in prenevaren. Nekateri gredo tam kar peš v klanec. Bo to najtežji del trase in kateri vzpon bo za vas še pomenil poseben izziv?
Težko rečem, prvič dirkam v tem delu Belgije in klancev ne poznam najbolje. V petek se bom z ekipo odpravil na trening po trasi dirke in takrat bom nekoliko bolje vedel, kaj me čaka. Vsekakor je trasa polna težkih vzponov in ozkih cest. Ves čas moramo biti pozorni, ni prostora za napake.

Skupaj boste morali opraviti 18 vzponov, kjer cesta ni asfaltna, ampak so položeni tlakovci. Nekaj izkušenj imate z lanske dirke BinckBank Tour, kjer ste zmagali, pa seveda s petkove dirke BinckBank Harelbeke, kjer je trasa precej podobna. Je bila to zelo dobrodošla izkušnja? Že veste, na kakšen način boste dirkali na teh nenavadnih cestah?
Dejstvo, da na teh cestah nisem domač, je zagotovo moja največja šibkost v primerjavi s tekmeci. K sreči nas po radijski povezavi iz avtomobila športni direktorji neprestano opozarjajo na nevarnosti in posebnosti na trasi, tako da ne tavam povsem v temi. Bistveno je, da se poskušam čim več časa držati v ospredju in nadzorovati potek dirke. Poskušam razumeti taktiko najmočnejših ekip in temu prilagoditi svoje dirkanje tako, da njihovo delo čim bolj izkoristim sebi v prid in svoje energije ne trošim po nepotrebnem.

Dirka po Franciji je še predaleč. Težko je zanesljivo vedeti, kdo bo na štartu, ker se vmes lahko zgodi veliko nepredvidenih stvari. Lahko se zgodijo padci in poškodbe, bolezni ali pa kdo enostavno pregori od naporov in mu poidejo moči, tako da mora počivati. Za zdaj sem v ožjem krogu tistih, ki se bodo pripravljali na nastop na Touru.

Matej Mohorič

Za belgijske kolesarje je Dirka po Flandriji podobno kot za slovenske skakalce Planica. Kolesarski praznik brez primere. V prejšnjih dveh letih je zmago slavila belgijska ekipa Quick-Step (Gilbert, Terpstra). Menite, da bodo letos z Gilbertom, Štybarjem in Jungelsom spet glavni favoriti za zmago?
Seveda so kolesarji Dequenick-Quick Step-a med favoriti za zmago. Po mojem mnenju sta trenutno sicer v najboljši formi Wout van Aert in Oliver Naesen. A na tako dolgi in zahtevni dirki gre lahko marsikaj narobe in za zmago se mora uskladiti veliko stvari. Ni enostavno napovedati zmagovalca.

Kdo od Slovencev bo na Dirki po Flandriji še v ekipi Bahrajn Merida?
Kristjan Koren in Jan Tratnik. Luka Pibernik odhaja na Dirko po Baskiji in ga v nedeljo ne bo v Belgiji. Kristjan in Jan bosta svojo podporo ekipi nudila pred zaključkom dirke.

Najbrž veste, da gre letos tako kot vi prvič na Dirko po Flandriji tudi svetovni prvak Alejandro Valverde, ki pravi, da želi preizkusiti tlakovce, saj bodo ti tudi na letošnji Dirki po Franciji, kjer bo šla ena od etap delno po trasi klasike Pariz‒Roubaix. Greste tudi s to mislijo na Dirko po Flandriji?
Ne, belgijske klasike so bile letošnji cilj spomladanskega dela sezone, še toliko bolj po poškodbi kolena v februarju oz. na začetku marca.

Kdaj boste zanesljivo vedeli, ali ste med potniki za Tour ali ne? Ste že kaj pogledali traso letošnjega Toura in vsaj v mislih premlevali, katera etapa je najbolj po vašem okusu?
Dirka po Franciji je še predaleč. Težko je zanesljivo vedeti, kdo bo na štartu, ker se vmes lahko zgodi veliko nepredvidenih stvari. Lahko se zgodijo padci in poškodbe, bolezni ali pa kdo enostavno pregori od naporov in mu poidejo moči, tako da mora počivati. Zaenkrat sem v ožjem krogu tistih, ki se bodo pripravljali na nastop na Touru. Trase dirke si še nisem pogledal, osredotočen sem na trenutne cilje. Za pripravo na Tour bo dovolj časa po Dirki po Romandiji.

V nizozemsko govorečem delu Belgije, kjer ste v teh dneh, ima kolesarstvo posebno mesto. Kako to občutite?
Tukaj je kolesarstvo šport številka ena in del splošne kulture. Veliko več ljudi pride na dirke, kolesarstvo poznajo bolj od blizu, kot smo tega sicer vajeni. Dirke so pravi prazniki, poleg se dogaja še mnogo več in je zato vse skupaj ogromen spektakel. Vzdušje je nekaj posebnega.