o dirke, ki se je letos že 12. začela zunaj svojih meja.

Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in mnogi tega niti ne štejejo kot štart na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na Apeninskem škornju. Seveda je posredi ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska pa je doslej največkrat Giro pospremila na njegovo več kot 3.500 kilometrov dolgo pot.

Ob tem je italijanski kolesarski krog v vseh teh letih od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki niso na seznamu štartnih mest Gira. Tako je v času, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat zavil k nam in tudi v Istro in Dalmacijo. Pri nas je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, katerim je vrata na tuje odpiral Franc Hvasti in tudi naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.

Tudi letos se je nekaj časa namigovalo, da bi Giro lahko vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa naslednji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo tudi končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je tako presenetljivo začela tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih dosegla Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca , ki se bo oblekel v rožnato majico vodilnega.

Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.

Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju poglede usmerili tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji pa se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako Gira kot Toura.