Kapetan slovenske reprezentance v Beogradu je bil Rašo Nesterović, ki je postal kapetan pod vodstvom Aleša Pipana. Foto: EPA
Kapetan slovenske reprezentance v Beogradu je bil Rašo Nesterović, ki je postal kapetan pod vodstvom Aleša Pipana. Foto: EPA
Erazem Lorbek, Dirk Nowitzki
V Beogradu so igrali trije, ki so tudi letos v reprezentanci. Med njimi je bil tudi Erazem Lorbek. Skupaj z Urošem Slokarjem, s katerim sta bila sošolca v gimnaziji, sta tedaj debitirala na velikem tekmovanju. Foto: EPA

Slovenski izbrani vrsti je le uspelo na turnirjih stare celine narediti dober rezultat. Generaciji, ki sta na evropskih prvenstvih mlajših članov leta 1998 osvojili srebro in leta 2000 celo zlato, sta združili moči in kljub nekaterim odsotnostim dosegli dober rezultat. Poznala se je odsotnost Bena Udriha, ki se je poškodoval na pripravljalnem turnirju v Podgorici. Beno je tedaj skupaj z Rašem Nesterovićem s San Antoniom postal prvak Lige NBA.
Prvenstvo leta 2005 je tudi prelomno glede obiska slovenskih navijačev. V Beograd - Slovenija je igrala vse tekme v prestolnici, v dvorani Pionir in v Areni - je potovalo veliko število navijačev, ki so glasno spodbujali vrsto Aleša Pipana. Po EP-ju 2005 ima Slovenija na vsekem tekmovanju bučno podporo s tribun. Naslova prvaka so se na koncu veselili Grki, Slovenija pa je zasedla odlično šesto mesto in se prvič uvrstila na svetovno prvenstvo.

Več utrinkov s prvenstva v spodnji fotozgodbi.

Ekipa Slovenije
(po vrstnem redu številk na dresu, v oklepaju višina, letnica in kraj rojstva):
4 Goran Jurak (200 cm, 1977, Celje)
5 Jaka Lakovič (186 cm, 1978, Ljubljana)
6 Aleksandar Ćapin (185 cm, 1982, Sarajevo)
7 Sani Bečirović (196 cm, 1981, Maribor)
8 Rašo Nesterović (213 cm, 1976, Ljubljana) (K)
9 Nebojša Joksimović (193 cm, 1981, Koper)
10 Boštjan Nachbar (206 cm, 1980, Slovenj Gradec)
11 Erazem Lorbek (210 cm, 1984, Ljubljana)
12 Marko Milić (199 cm, 1977, Kranj)
13 Marko Maravić (201 cm, 1979, Ljubljana)
14 Uroš Slokar (210, 1983, Ljubljana)
15 Primož Brezec (216 cm, 1979, Postojna)
Selektor: Aleš Pipan (1959, Maribor)

Končni vrstni red:
1. Grčija, 2. Nemčija, 3. Francija, 4. Španija, 5. Litva, 6. Slovenija, 7. Hrvaška, 8. Rusija, 9.-12. Srbija in Črna gora, Izrael, Italija, Turčija, 13.-16. Bolgarija, Latvija, Bosna in Hercegovina, Ukrajina.

Slovenijo je spodbujalo ogromno navijačev. V predtekmovalni skupini C so pripravili izjemno vzdušje, na krilih katerega je reprezentanci uspelo doseči tri zmage. Še posebej "noro" je bilo v dvorani Pionir na tekmi proti Grčiji. Dvorana je bila polna slovenskih navijačev in košarkarji so edini porazili poznejše evropske prvake na turnirju (68:56). Foto: EPA
Slovenijo je prvič na velikem tekmovanju vodil Aleš Pipan. Takoj po tem, ko je prevzel izbrano vrsto, jo je popeljal do največjega uspeha v zgodovini. Celjan je sicer pred tem v izbrani vrsti deloval kot pomočnik selektorja. Foto: EPA
Slovenija je zares igrala kot prava ekipa. Zbrani so bili praktično vsi najboljši košarkarji. Če izvzamemo Sašo Vujačića, ki je bil takrat star komaj 21 let, sta manjkala le dva. Poleg nesrečnega Bena Udriha, ki mu je nastop preprečila neprijetna poškodba, je bil odsoten še Matjaž Smodiš. Foto: EPA
Po odličnih predstavah v predtekmovanju so Slovenci izgubili svoj prvi četrtfinale. Boljši so bili Nemci s 76:62. V pravi poslastici je nato Slovenija ugnala Hrvaško (89:80) in za konec s pol moči odigrala še srečanje z Litvo, ki je bila boljša z 89:78. Slovenci so že pred tekmo z Litvo vedeli, da so se uvrstili na svetovno prvenstvo, ki je potekalo naslednje leto na Japonskem. Foto: EPA
Po poškodbi Udriha je večja odgovornost padla na Jako Lakoviča. Organizator igre si je tedaj kruh služil v Atenah pri Panathinaikosu in je nastopil na tretjem evropskem prvenstvu. Odlično je vodil igro Slovenije. Bil je prvi strelec reprezentance in deveti na turnirju (12,8). Foto: EPA
Zasluženo je naslov evropskega prvaka osvojila Grčija, ki je v Srbiji in Črni gori prikazala odlične igre. Po 18 letih so se Grki drugič zavihteli na evropski vrh. Vodil jih je Panagiotis Giannkis, ki je leta 1987 postal evropski prvak tudi kot igralec. Foto: EPA
Grčija je na evropski vrh stopila z zlato generacijo. Navdušila je predvsem izjemno močna zunanja linija. Giannakis je vse prvenstvo imel praktično ves čas na parketu tri branilce. Odlično so delo opravili Vassilis Spanoulis, Nikos Hatzivretas, Nikos Zisis, Theo Papaloukas in Dimitris Diamantidis. Zadnja sta se uvrstila tudi v peterko prvenstva. Foto: EPA
Na prvenstvu je blestel Dirk Nowitzki, ki je Nemčijo praktično sam popeljal do drugega mesta. Drugič - prvič mu je uspelo leta 2001 - je postal prvi strelec turnirja (26,1). Na koncu je bil košarkar poljskih korenin izbran tudi za najboljšega posameznika turnirja. Seveda je bil izbran tudi v prvo peterko. Foto: EPA
Na prvenstvu je blestel tudi Juan Carlos Navarro. V izbrani vrsti tokrat ni imel pomoči Paua Gasola, zato je toliko več bremena padlo nanj. "La Bomba" je Španijo popeljal do četrtega mesta. S povprečjem 25,2 točke na tekmo je bil drugi strelec turnirja. Izbran je bil tudi v postavo prvenstva. Še posebej bo v spominu ostal epski dvoboj z Nowitzkim v polfinalu. Foto: EPA
Največje razočaranje so pripravili gostitelji turnirja. Zbrala se je izjemno močna ekipa, ko jo je vodil najuspešnejši evropski klubski trener Željko Obradović. Košarkarji so bili nedisciplinirani in neposlušni. Posledično so igrali katastrofalno in na koncu zasedli šele mesta med 9. in 12. Pomagati ni mogel niti Dejan Bodiroga (na sliki). Foto: EPA