Karizmatični trener je bil gost Francija Pavšerja na Valu 202 v oddaji V sredo, kjer ni manjkalo tehtnih odgovorov. Med drugim si je, morda enkrat za vselej, umil roke tako glede skorajšnjega bankrota Olimpije kot kontroverznega odhodu Raša Nesterovića iz Tivolija v devetdesetih.

Po vrnitvi iz Zadra ima svetovalsko vlogo
Trenutno živi v Pragi: "Hčerka je najela veliko stanovanje, ona je tam poslovno, jaz sem zraven. Po vrnitvi iz Zadra imam svetovalsko vlogo za določene svoje kolege, nekdanje asistente. Nekoliko jim pomagam, grem pogledat. Pogledam tekmo, dam nasvet. Nekaj podobnega je mogoče pred leti delal legenda Aca Nikolić. Ravno zdaj se odpravljam k Nevenu (Spahiji, op.a.) v Turčijo k Fenerbahčeju in tam bom ostal nekaj dni. 15. junija prihajam v Slovenijo na trenerski seminar, tudi teh seminarjev imam kar nekaj. V Sloveniji se nam sredi junija obeta zares močan, predavala bosta tudi Maljković in Duško Ivanović."

Od 50 slovenskih mladeničev tretjina z evroligaškim potencialom
Za zdaj ne vodi nobenega kluba, vseeno pa mu dela ne manjka: "S svojimi nekdanjimi asistenti sem si zelo blizu, zelo me spoštujejo in me, jasno, sprašujejo za nasvet. Dejansko je po Evropi precej trenerjev, kakšnih 50, 60, ki me včasih pokličejo in vprašajo za kakšen nasvet. Recimo tudi o kakšnih mojih nekdanjih igralcih, veliko jih je 'mojih proizvodov' in igrajo po Evropi. Ob prestopih jih zanima kakšna informacija, kaj lahko od koga pričakujejo. Sem zelo načelen in pošten, tako da iskreno povem: od tega igralca lahko pričakuješ to. Superaktiven v košarki pa trenutno nisem, spremljam pa vse, tudi slovensko ligo, kajti ta internet je čudo. Praktično vsak dan pogledam od eno do dve tekmi." Pred kratkim je obiskal tudi zaključni turnir slovenskega mladinskega državnega prvenstva: "Ko sem vstopil v dvorano, sem bil že med ogrevanjem Olimpije in Zlatoroga presenečen, koliko ekstremne višine je v tem trenutku v slovenski košarki. Nekaj sem jih poznal, vseh ne. Tudi finalna tekma med Slovanom in Heliosom, ki je precej lahko osvojil to prvenstvo, je pokazala, da je od teh 50 igralcev, ki so bili na terenu, vsaj ena tretjina takšnih, ki imajo potencial vrhunskih evropskih igralcev."

Olimpija ima trenutno šest potencialnih zvezdnikov
Njegov občutek za mlade talente je že skorajda legendaren: "Na vsaki tekmi nekateri igralci skačejo iz povprečja in na splošno ni pretežko opaziti nekoga, ki izstopa. Tega igralca razviti v vrhunskega igralca, to pa je tista težja stvar. Za to pa potrebuješ znanje, potrpljenje in izkušnje. Danes v Sloveniji še nekako selekcionirajo oz. 'pobirajo', Olimpija je, recimo, 'pobrala' dve 'čudi', vendar potem nimajo nekega sistema, kako iz njih narediti vrhunske igralce. Na žalost je vprašanje, ali se bodo razvili. Olimpija ima v tem trenutku pet ali šest igralcev, Slovenca Špana in Murića, Morino in Kastratija, Bertansa in Salina. To so igralci, ki so na evropski ravni, vendar z zdajšnjim načinom ne bodo nikoli postali evropski igralci."

Ne sedeti na klopi, ne biti v ekipi, igrati!
Kaj tem igralcem poleg minutaže in individualnega treninga še manjka? "Mladega igralca, ki ga želiš razviti v vrhunskega igralca, je treba voditi. Na terenu in ob njem. To je obdobje, ko fantje ne poslušajo staršev ali pa so 500 kilometrov oddaljeni od njih. Veliko se je treba z njimi ukvarjati, pogovarjati in jim tudi navijati ušesa. Božati, graditi ... Dejansko je potrebnega veliko individualnega treninga, treba je napasti slabosti. Vsi imajo nekatere stvari bolje, nekatere pa slabše razvite. Diagnosticirati, postaviti terapijo in dodatno delati. Vsaj uro individualnega dela na dan mora biti. Obenem pa jih je treba sistematično potiskati v prvi plan. Po mojem sistemu je bilo treba igralca do 16. leta prepoznati, potem pa ga s 17., 18. potisniti, da igra, ne da je v ekipi. Zato se je zgodilo, da je šel Milić z 19 leti že v NBA, kar je bilo prehitro. S 17, 18 leti je igralec začel igrati, ne sedeti na klopi, ne biti v ekipi, temveč igrati."

"Če bi vsi ostali, bi bili svetovni prvaki"
Zdaj 58-letni Celjan se je znova vrnil k svojim najuspešnejšim trenerskim letom na Olimpijini klopi in potiskanju mladih v prvi plan: "Moja filozofija je vedno bila, da se živi na mladih. V vsakem okolje, tudi slovenskem in ljubljanskem, je strahovito dobro vsako leto potisniti v ospredje dva nova, simpatična obraza. Dobro za klub, okolje, kontinuiteto ... Seveda je bilo potem težko, ker smo jih premlade izgubljali. Težko mi je bilo za vsakega, ker če bi vsi ostali, bi bili svetovni prvaki. To so neki zakoni, da slovenski klubi z denarjem nikoli ne bodo mogli tekmovati z Evropo."

Umakni se, najprej dokončaj šolo!
So se ob tem zaradi njegovega strogega pristopa pojavile kakšne težave s starši? "Težave ne. Mame so hodile k meni in govorile: 'Veste, kaj. Moj sin je star 18, 19 let, ima nekaj denarja, ima avto, ima punco in mene več ne posluša. Noče hoditi v šolo. Samo vi lahko, vi ste oče, ne biološki, vendar se vas boji. Strah ga je, da ga ne boste imeli v ekipi.' In jaz sem to upošteval. Če igralec ni hodil v šolo, sem mu rekel: 'Umakni se. Ko boš končal šolo, lahko prideš na strelski trening.' Želel sem, da dokončajo vsaj srednje šole, in te obveznosti sem se držal."

Ljudje niso neumni, vrhunski šport in nočno življenje ne gresta z roko v roki
Kaj pa anekdota o policijski uri, po kateri je svojim igralcem zabičal odhod domov pred polnočjo? "Ljudje, ki na vrhunske športnike gledajo s spoštovanjem, ne vidijo radi, da so ti ob enih, dveh zjutraj nekje s cigareto in alkoholom. To zanje ni sprejemljivo, kako bodo potem plačali vstopnico in šli navijat za nekoga, ki vsak dan ponočuje? Če mladim igralcem tega ne vcepiš, ne razložiš, ne razumejo. Največkrat jim je bilo treba le pojasniti: ti boš do dveh, treh v diskoklubu, jutri bodo prišli pa navijat za tebe. Potem bomo pa še tekmo izgubili. Vsak bo rekel: izgubili smo zato, ker se ta nešportno obnaša. Ljudje niso neumni, vedo, da nočno življenje, alkohol in cigarete z vrhunskim športom ne gredo z roko v roki. Tu je vloga trenerja pomembna."

Blizu vrnitvi v Olimpijo tudi lani
Pred kratkim je bil znova blizu vrnitvi, takrat še pod Rožnik k zeleno-belim: "Po lanskem odhodu iz Zadra, ko sem bil na zdravljenju v toplicah zaradi kolena, je bila pri meni večkrat nova garnitura. Mitič je bil predsednik in Möderndorfer podpredsednik. Bili smo blizu dogovoru, da bi se vrnil s Sašem Filipovskim v paketu. Eno leto bi bil še na klopi, nato pa bi se premaknil na mesto športnega direktorja. Potem je sledila stavka igralcev, Mitič se je umaknil, tako da je vse skupaj padlo v vodo. Jaz sem jasno in glasno povedal, da se, če se bo objavil razpis Olimpije za novega trenerja, ne bom prijavil. Če pa ima Olimpija krizo in potrebuje mojo pomoč, sem ji pripravljen pomagati. 17 let sem bil v klubu."

"Vsi so me imeli že čez glavo, čas je bil, da se umaknem"
In o vseh teh letih ima seveda dobro mnenje. Svojih dosežkov ni pozabil našteti, obenem pa je zanikal kakršno koli vmešavanje v poslovno vodenje kluba: "Ko sem šel leta 2002 iz kluba, se je Olimpija redno uvrščala med prvih šest, osem, bila na Final 4, osvojila EuroCup, imela zagotovljeno triletno pravico za nastopanje v Evroligi. Tudi jaz si nisem mislil, da nam bo kaj takega uspelo. Sproduciral sem približno 50 igralcev, ki so šli igrat v Evropo, in res ustanovil neki produkcijski center. Na žalost pa sem imel to srečo, da poslovni del kluba, kamor cela skupina nekorektnežev vmešava tudi mene, niti približno ni bil na mojem nivoju. Moj del je bil proizvodnja in produkcija, za katerega je bilo 24 ur premalo. Menedžment pa je bil dejansko na nivoju slovenske lige. Olimpija je postala vrhunski evropski klub, menedžment, zgornji 'štuk', pa je ostal na res nizkem nivoju in ta zgodba je ob še davčnem naskoku države zašla v hude škripce, za katere pa jaz nisem niti najmanj kriv in zaradi katerih sem veliko pretrpel. Zadnjih šest mesecev sem celo delal brez vsakega plačila, pa kljub temu osvojil Ligo NLB, slovenska prvenstvo in pokal ter se uvrstil med osem najboljših v Evropi. Tudi v nemogočih razmerah sem držal sebe in ekipo, da smo to dokončali. Tisti časi so bili krasni, sem pa takrat šel iz Olimpije z grenkim priokusom. Mislim, da je bilo 17 let v Olimpiji dovolj. V tistem trenutku sem bil tudi jaz povsem zasičen, mislim, da sta bili tudi vsa Slovenija in Ljubljana zasičeni s Sagadinom. Normalno so trenerji v neki sredini tri, štiri leta. Vsi so me imeli že čez glavo, mislim, da je bil že čas, da se umaknem."

Golemac in Stepania po pol leta učenja "spregovorila"
V teh letih je pri Olimpiji oblikoval vrhunsko ekipo, pri kateri je bil poudarek tudi na psihološki pripravi: "Zadolžen sem bil za spodnji 'štuk', izbral sem si fante, se povezal s fakulteto za šport in izkoristil njihove zmožnosti, da so te fante testirali. Imeli smo tim, ki ga ni imel nihče v Evropi. Glede na tako majhen vložek, smo bili evropski prvaki, to so mi dejali tudi drugi. Imeli smo tudi športnega psihologa, ki ga ni bilo, pa smo ga vzgojili. Socializirali smo fante. Vedel sem, da se Slovenci, ko sta prišla Golemac ali pa Stepania, ne bodo učili gruzijsko. Tudi hrvaščine nimajo najbolj radi. Od prvega dneva smo imeli eno mlado gospodično, študentko, učiteljico slovenščine. Po dopoldanskem treningu so se od 30 do 45 minut učili slovensko. Golemac in Stepania, ko sem ju že omenil, sta v pol leta spregovorila, da tako rečem. Imel sem tim, ki ga nihče v Evropi ni poskušal niti zbrati. To je bila moja filozofija. V vrhunskem športu najboljše med seboj loči 'psiha'. Treniramo vsi. Eden izmed detajlov je tudi psihološka priprava, za razvoj ekipe mladih igralcev je vključenost športnega psihologa bistvena."

"Nesterović se je nekorektno postavil do mene"
S 50 igralci, ki jim je pomagal priti na košarkarski zemljevid, ni imel nikakršnih sporov, razen z Nesterovićem: "Konflikt je proizvedel samo Rašo Nesterović, ki ni odšel zaradi mene, temveč zaradi politike Olimpije. Takrat se je v nekih razmerah ... Prodal. Samo on se je precej nekorektno postavil do mene, čeprav nisem bil ničesar kriv."

Danes je preveč 'gnilega' profesionalizma
Kakšna bi morala biti vizija slovenskega košarkarskega prostora? "Slovenski prostor bi bilo treba regulirati tako, da bodo tisti klubi, ki bodo igrali Ligo NLB in evropska tekmovanja, lahko zadržali profesionalen status. To bodo dva, trije, štirje klubi. Preostali se bodo morali 'reamaterizirati'. Danes je preveč tega gnilega profesionalizma. Igralci niso zavarovani, niso rešeni socialni statusi. To velja tudi za preostale države na tem prostoru Lige NLB. Denarja, da bi lahko klubi iz malih krajev igrali na profesionalnem nivoju, ni."

V reprezentanci bi postavil projekt Slovenija 2013
Za konec še o slovenski reprezentanci, katere selektor je bil dvakrat. Kako realna je po njegovem mnenju želja po medalji na letošnjem EP-ju? "Mislim, da je realna. Slovenija je dozorela, Slovenija je zadnje desetletje na visokem evropskem nivoju. Imamo igralce, ki igrajo na evroligaški ravni. Ko jih povežeš v reprezentanco, imaš ekipo, ki lahko poseže po vrhunskem rezultatu. Problem je zbrati te igralce in jih ustrezno povezati ter zagotoviti maksimalne, optimalne pogoje. Pripeljali so mojega prijatelja Maljkovića, ki ni obremenjen s temi notranjimi odnosi in zamerami. Če bo odziv dober, bo po moje tudi rezultat. Zveza zadnja leta dobro servisira reprezentanco. Tu je veliko ljudi, ki dobro delajo, tako da ima ekipa vsaj takšne pogoje za delo kot preostale. Tisto, kar je meni nerazumljivo v tem trenutku, je to, da ne vem točno, za kateri projekt gre. Jaz bi v tem trenutku postavil projekt Slovenija 2013 in selekcioniral igralce, ki bodo na domačem terenu osvojili medaljo. In tisti, ki bi zdaj pristopili, bi ostali do leta 2013 in končali ta cikel skupaj. Letos selekcioniramo, naslednje leto dodelamo in leta 2013 'naredimo medaljo'. Podrobnosti ne poznam, vendar bi jaz tako naredil. Očitno pa imajo trenutno drugo filozofijo."