Na naboru leta 1998 je bil izbran pod zaporedno številko devet. Številni košarkarski poznavalci so se spraševali, kdo je ‘ta Nemec’ s čudno frizuro in sumljivim poreklom (igral je za nemški drugoligaš DJK Würzburg, op. a.), a dva strokovnjaka sta v njem videla velik potencial, vreden celo košarkarskega hrama slavnih. Takratni trener Bostona Rick Pitino in Don Nelson, trener Dallasa, sta že takoj prepoznala zvezdnika v nastajanju, po zgolj 45 minutah zasebne vadbe ga je Pitino celo primerjal z legendarnim Larryjem Birdom. Nemcu je obljubil, da ga bo na naboru izbral z 10. izborom, a so mu 20-letnika speljali tik pred nosom. Vseeno se je za obe strani dobro izšlo: Nowitzki je končal v Dallasu, Boston pa je na naboru izbral Paula Piercea.

Nasprotniki so ga zlahka krotili
Dallas pred Nemčevim prihodom ni užival pretiranega ugleda, nazadnje so ‘telički’ v končnici igrali davnega leta 1990, ko so že v 1. krogu s 3:0 izpadli proti Portlandu. Pred začetkom njegove prve sezone v Ligi NBA je komisar lige David Stern želel vpeljati t. i. ‘salary cap’ oziroma omejitev plač, zaradi česar je nastal spor, ki bi skoraj pogoltnil celotno sezono. Vseeno so na koncu igralci, klubi in vodstvo lige našli skupno besedo ter sezono, čeprav se je odigralo le 50 tekem, spravili pod streho. V tej sezoni je imel Nowitzki nemalo težav. Zbiral je nekaj več kot osem točk in tri skoke na tekmo, izkušeni krilni centri so ga zlahka zaustavljali, nekaj časa je Nemec celo razmišljal o vrnitvi v domovino: “Bilo mi je zelo težko! Razlika v kakovosti med drugo Bundesligo in Ligo NBA je ogromna. Počutil sem se, kot da bi me nekdo pahnil iz letala. Jaz pa sem lahko le upal, da se mi bo padalo odprlo.”

Pod Cubanom se je začelo svetlejše obdobje
V sezoni 1998/99 se Dallasu ni uspelo uvrstiti v končnico, je pa zato dobil pomemben boj zunaj parketa. Mark Cuban je namreč postal novi lastnik, ki je bil v nasprotju s prejšnjim pripravljen vlagati v ekipo in skozi čas žeti sadove. Cuban je ekipo preporodil, ustvaril je boljše okolje za trening, kupil ji je celo letalo boeing 757 za potovanja po ZDA. Po njegovem prihodu se je začela Dallasova krivulja strmo vzpenjati, od leta 2001 pa do danes ‘telički’ namreč še niso sezone končali brez končnice, vrhunec pa je Dallas dosegel leta 2006, ko je zaigral celo v velikem finalu.

Neverjetni preobrat Miamija
Nowitzki, ki je leta 2004 postal ključni igralec svoje ekipe in je bil že med najboljšimi krilnimi centri v ligi, je v sezoni 2005/06 odigral pomembno vlogo. V rednem delu je izpustil zgolj eno tekmo, igral je dobrih 38 minut na srečanje, dosegal pa je v povprečju kar 26,6 točke, kar je največ v njegovi bogati karieri. Blestel je tudi v končnici, kjer so Mavericksi na poti do finala odpravili Memphis (4:0), San Antonio (4:3) in Phoenix (4:2). Nowitzki je v končnici igral izjemno, celo tako dobro, da je Bill Simmons, eden najbolj spoštovanih kolumnistov na ESPN-u, dejal, da je zadnji, ki je igral na tako visoki ravni kot Nowitzki, legendarni Larry Bird. Finalno serijo je Dallas začel odlično, dobil je prvi dve tekmi, na tretji pa je zapravil prednost 15 točk in klonil v končnici. Nihče najbrž ni pričakoval takega preobrata, toda Miami je dobil naslednje tri tekme in po zaostanku z 0:2 na koncu slavil s 4:2. Zanimivo, na ESPN-u so Nowitzkega, ki naj bi bil dober ali celo boljši od Birda, po šesti tekmi popolnoma raztrgali.

Kritikom zaprl usta s prestižno nagrado
Toda Nemec jim je na najboljši mogoč način zaprl usta, saj je že naslednjo sezono po končanem rednem delu prejel laskavi naziv najkoristnejšega igralca lige. Kako tudi ne, saj je iz igre metal s kar 50,2-odstotno uspešnostjo, na tekmo je dosegal po 24,6 točke, 8,9 skoka in 3,4 podaje, Dallasu pa je pomagal tudi do rekordnih 67 zmag. ‘Telički’ so sezono končali z najboljšim razmerjem v zmagah, zato so bili v končnici tudi prvi nosilci. Pričakovanja so bila visoka, ko so se v 1. krogu udarili z osmimi nosilci, Golden State Warriorsi, a sledila sta hladna streznitev in boleč izpad. Dallas je presenetljivo izpadel s 4:2 (na šesti tekmi je Nowitzki iz igre metal zgolj 2/13 in je bil eden glavnih krivcev za poraz), njegov šokantni izpad pa ima zaznamek tudi v bogati zgodovini NBA-ja, saj se je prvič zgodilo, da je osmi nosilec izločil prvega.

Navijači so se bali njegovega odhoda
V naslednjih treh sezonah si je Nowitzki na vse kriplje prizadeval osvojiti šampionski prstan, a je dvakrat izpadel že v prvem krogu končnice. Po šokantnem porazu z Golden Statom je leto pozneje že pred prvo oviro padel proti New Orleansu (1:4), v sezoni 2009/10 pa ga je s 4:2 v prvem krogu izločil San Antonio. Leta 2009 se mu je vendarle uspelo prebiti čez prvi krog, ko je s 4:2 odpravil prav Spurse, a je nato s 4:1 izpadel proti Denverju. Zaradi (pre)pogostih razočaranj so se navijači Dallasa bali, da jih bo ‘najboljši igralec v zgodovini franšize’ zapustil, a je Nowitzki njihove strahove razblinil, ostal zvest svoji ekipi in v letošnji sezoni, kljub 32 letom, igra kot prerojen. Navsezadnje so to v letošnji končnici občutili tudi košarkarji Portlanda, LA Lakersov in pred kratkim še Oklahoma Cityja.

Predstava za košarkarske anale!
Prav proti slednjim je Nowitzki odigral eno najboljših tekem v svoji karieri. Iz igre je sicer metal ‘le’ 15-krat (12/15), a je zbral kar 48 točk! Polovico teh je namreč dosegel kar s prostimi meti, zadel je vseh 24 in s tem postavil rekord lige po največ zadetih zaporednih prostih metih na posamični tekmi. Tisti, ki so mnenja, da forma košarkarjev po 30. letu starosti začne počasi, a vztrajno padati, so se še kako ušteli. Tudi v preteklosti so že blestele ‘staroste’, 32-letni Nowitzki pa se je s predstavo proti Oklahoma Cityju postavil ob bok legendam, kot so Michael Jordan, Karl Malone, Kareem-Abdul Jabbar, Bill Russell idr., ki so po 30. letu starosti še vedno igrali na vrhunski ravni ter v končnici zablesteli v trenutku, ko je bilo to najbolj potrebno.

V Dallasu si še kako želijo lovoriko. Nazadnje je mesto slavilo leta 1999, ko so Stanleyjev pokal osvojili hokejisti Dallas Starsov. Odtlej pa je še najbolje kazalo prav košarkarski ekipi, katere navijači upajo, da ji bo letos uspel največji podvig v njeni zgodovini. Če ne zaradi mesta, pa vsaj zaradi Dirka Nowitzkega, enega najbolj priljubljenih sinov 'velikega D-ja'.

Dirk Nowitzki leta 1998:

Trening Dirka Nowitzkega:

Nowitzkov najprepoznavnejši met:

Najboljših deset potez Nowitzkega v končnici:

Vrhunci prve tekme konferenčnega finala z Oklahoma Cityjem:

Nowitzki v popularni oddaji Punk'd: