Švedska je z nedeljskim uspehom potrdila svojo bogato hokejsko izročilo in je zbirki odličij dodala še osmo zlato medaljo za svetovni naslov. Do zdaj so se severnjaki 64-krat udeležili svetovnih prvenstev in osvojili 40 odličij, od tega poleg že omenjenih osmih zlatih še 18 srebrnih, kar je največ izmed vseh reprezentanc, in 14 bronastih.

Poleg tega so bili v obdobju evropskih prvenstev med obema svetovnima vojnama še štirikrat evropski prvaki in enkrat podprvaki. Seveda velja omeniti olimpijske igre, kjer so do zdaj zmagali dvakrat (1994, 2006), bili dvakrat drugi in štirikrat tretji.

Obdobje Svena “Tumbe” Johanssona
Prvi naslov so Švedi osvojili leta 1953 v Švici na zelo nenavadnem turnirju. ZDA so imele prepoved nastopa, zaradi pretepa leto prej, Kanadčani se v podporo sosedom prav tako niso udeležili turnirja, medtem ko je na Češkoslovaškem umrl
komunistični voditelj Felix Gottwald, zato so se morali hokejisti te države vrniti domov. V Zürichu so tako ostale le reprezentance Švice, Zahodne Nemčije in Švedske, ki je pod vodstvom prvega zvezdnika, Svena "Tumbe" Johanssona, prvič postala svetovni hokejski prvak.

Razburljiv finale leta 1957
Leta 1957 je bilo prvenstvo prvič organizirano v novi velesili svetovnega hokeja, Sovjetski zvezi, ki je leto prej zmagala na olimpijskih igrah v Cortini D'Ampezzo. V zadnji tekmi turnirja so se srečali še neporaženi Švedi in gostitelji, ki so za osvojitev naslova potrebovali zmago. Pred več kot 50 tisoč gledalci so gostje povedli z 2:0. Rusom je uspel preobrat in vodstvo s 4:2, vendar so vztrajni severnjaki izenačili. V zaključku tekme so se tri krone branile na vse mogoče in nemogoče načine. Vratar je ubranil strel z ličnico, branilec pa s čelom! Po koncu srečanja so na igrišče vdrli gledalci in na rame povzdignili presenečene Švede, ki so pravkar preprečili domače zmagoslavje.

Sven Johansson je še tretjič popeljal svoje soigralce na vrh sveta leta 1962, potem ko so prvič premagali Kanado. Tumba je v 245 nastopih za izbrano vrsto dosegel rekordnih 223 golov.

25 let brez zlata
V obdobju 1963 do 1986 so Švedi osvojili kar 9 srebrnih in 7 bronastih odličij, a osvojitev samega vrha jim je vztrajno preprečeval nepremagljivi rdeči stroj ter Češkoslovaška. Leta 1987 na Dunaju pa so končno slavili svoj četrti naslov.
Na srečanju s Sovjetsko zvezo so izenačili na 2:2 le 81 sekund pred koncem po akciji, v kateri je sodelovalo vseh pet igralcev (tudi zdajšnji trener prvakov Bengt - Äke Gustaffsson), ki so tako izigrali nasprotnikovo obrambo, da so zadeli v prazen gol. Naslov so potrdili z najvišjo zmago vseh časov nad Kanado (9:0).

Salo priboril olimpijsko zlato
Kombinacija prvakov z Dunaja in mladi val na čelu z Matsom Sundinom in s Petrom Forsbergom je nato dvakrat zapored osvojila naslov svetovnih prvakov, na FInskem leta 1991 in leto kasneje v Pragi. Vrhunec te generacije je bil na olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju, kjer so osvojili prvo olimpijsko zlato. V dramatičnem finalu so po streljanju kazenskih strelov premagali Kanado, potem ko je vratar Tommy Salo ubranil strel Paula Kariye. Po neuspešni ubranitvi naslova v Naganu so na SP-ju v Švici prepričljivo osvojili še sedmo zvezdico. Na desetih tekmah (devet zmag in remi) niso izgubili niti ene tretjine!

Ob takšnih pogojih uspeh ni naključje
Dežela olimpijskih in svetovnih prvakov ima danes 655 klubov z več kot 67 tisoč registriranih igralcev, od tega je slabih 11 tisoč hokejistov starih nad 20 let. Švedska se ponaša tudi s 302 dvoranama (Slovenija 7!) in še dodatnimi 144 zunanjimi ledenimi ploskvami. Vse to dokazuje, da uspehi v letu 2006 niso naključni, tako da je Švedska z zanesljivimi nastopi tako v Torinu kot v Rigi zasluženo postala prva ekipa z naslovom olimpijskih in svetovnih prvakov v enem letu.