Teniški kompleks v Wimbledonu je zaznamovan z zeleno barvo, za kar pa ni zaslužna le trava ... Foto: RTV SLO/A. P.
Teniški kompleks v Wimbledonu je zaznamovan z zeleno barvo, za kar pa ni zaslužna le trava ... Foto: RTV SLO/A. P.

Wimbledon leži v predmestju Londona. Predel mesta je zaznamovan z zeleno barvo v podobi številnih parkov, gozdov ... Pika na i je seveda Wimbledon - ponos britanskega športa, kjer domuje tradicija. Turnir v Wimbledonu je eden izmed štirih turnirjev za grand slam. Podobno kot na Roland Garrosu, v New Yorku in Melbournu so tudi v Londonu turnir začeli na travnati podlagi, a tradicionalni Angleži so edini, ki so pri tej podlagi tudi ostali.

Dve igrišči le za dva tedna
Teniški kompleks vsebuje 19 travnatih igrišč, tri peščena, pet iz skrilavca, eno z ameriškim peskom ter pet dvoranskih igrišč. Najboljši igralci igrajo na osrednjem igrišču in igrišču številka 1, ki skupaj sprejmeta približno 25.000 gledalcev. Na teh igriščih lahko igrajo le najboljši igralci sveta v času turnirja, na preostalih igriščih pa se lahko med za žogico podijo člani najbolj elitnega teniškega kluba na svetu. Nepozaben je tudi obisk muzeja.

Kompleks je trenutno v času prenove, saj naj bi osrednje igrišče leta 2009 končno dobilo streho. Vse to je priprava na končno podobo, ki bo enega izmed vrhuncev doseglo leta 2012, ko bo Wimbledon gostil olimpijske igre.

Slavko Jerič in Anja Pavlič



Wimbledon je najstarejši teniški turnir na svetu. Svoja vrata je prvič odprl leta 1877, ko je bil turnir odigran na Worplu Roadu. Kompleks se je leta 1922 preselil na Church Road, kjer je bilo dovolj prostora za več igrišč. Foto: RTV SLO/A. P.
Teniški kompleks vsebuje 19 igrišč s travnato podlago. Najpomembnejše igrišče je osrednje, ki sprejme 13.800 gledalcev. Še nekaj tednov pred začetkom turnirja je bila zunanja podoba povsem neprepoznavna. Osrednje igrišče je namreč v času prenove, leta 2009 naj bi dobilo končno podobo, ko bo sprejelo 15.000 gledalcev in (nekoč nepredstavljivo za Wimbledon) premično streho. Foto: RTV SLO/A. P.
Osrednje igrišče po delni prenovi. Ljubitelji tenisa ga brez vrhnjega dela težje prepoznate. Desno zgoraj je primer rušenja še ene tradicije, saj so organizatorji sprejeli sistem Sokolje oko. Igralci lahko tako dvakrat na niz izzovejo sodniško odločitev. Poseben sistem na zaslonu prikaže natančen let žogice. Foto: RTV SLO/Tina Tarter
Wimbledon je sinonim za tradicijo. Tale stojnica stoji tu od vsega začetka. Organizatorji so tako nepopustljivi, da celo nimajo sponzorjev. No, seveda jih imajo, a ti se skrivajo pod več kot 100-letno oznako dobavitelj (supplier). Med dobavitelje se je bilo včasih sila težko prebiti, saj sta bila 100 let le dva (Slazenger je bil uradni dobavitelj žog, Robinsons pa osvežilne pijače). Od leta 1978 do danes se jih je priključilo še 12, ti pa so sila različni: od uradnega časomerilca, avtomobila, varnostne službe, kave, mineralne vode, šampanjca pa celo do uradnega sladoleda. Foto: RTV SLO/A. P.
Za stojnico se obiskovalci lahko povzpnejo na tako imenovani Henmanov grič (Henman Hill). Grič se je prvotno imenoval Aorangi Terrace po Aorangi Parku. BBC, ki ima svoje osrednje mesto le 50 metrov od griča, je v devetdesetih letih v bližino igrišča številka 1 postavil ogromen zaslon, kjer so se zbirali številni navijači in navijali za svojega ljubljenca Tima Henmana. Danes 32-letni Anglež se je štirikrat prebil do polfinala. Foto: RTV SLO/A. P.
Pogled s tako imenovanega Henmanovega griča. Najbrž je to grič, ki najpogosteje spreminja ime, saj je (glede na to, kdo je najboljši britanski igralec na turnirju) poznan tudi po imenu Rusedski Ridge (po Gregu Rusedskemu) in Mount Murray (po Andyju Murrayju). Nekaj metrov desno BBC vsak večer s svojimi strokovnjaki pripravi povzetek dneva. Ti se ob dežju seveda skrijejo v studio. Foto: RTV SLO/A. P.
Pogled z griča proti igrišču številka ena. To je vseeno previsoko, da bi gledalci lahko videli dvoboje, vseeno pa s pomočjo velikega zaslona lahko spremljajo dogajanje na igrišču. Ob lepem vremenu se na griču drenja celo dva tisoč gledalcev, ki seveda plačajo vstopnico za vstop v kompleks. Foto: RTV SLO/A. P.
Igrišče številka 1 je drugo največje in sprejme 11.500 obiskovalcev. Zgrajeno je bilo leta 1997. Večina favoritov igra na osrednjem igrišču in igrišču številka 1, preostala so mnogo manjša. Foto: RTV SLO/A. P.
Tretje največje igrišče je igrišče številka 2, ki sprejme dobrih 2.000 gledalcev. Favoriti neradi igrajo na njem, saj je znano pod imenom Pokopališče šampionov. Na njem so v zgodnjih krogih kot branilci naslova izpadli John McEnroe, Boris Becker, Venus in Serena Williams. Svojo kariero na tem turnirju je končal celo sedemkratni zmagovalec Pete Sampras, ki je leta 2001 izgubil proti Rogerju Federerju. Kompleks skupaj vsebuje 19 travnatih igrišč (osrednje in igrišča od 1 do 19, igrišče 12 so pred leti podrli) ter celo tri peščena igrišča. Foto: RTV SLO/A. P.
Kamor koli pogledate, vidite zeleno barvo. V bližini te ure bodo v prihodnosti zgradili novo igrišče številka 2, ki bo sprejelo približno 4.000 gledalcev. Peščena igrišča s prejšnje slike pa bodo spremenili v travnata igrišča. Foto: RTV SLO
V Wimbledonu več kot deset zaposlenih celo leto skrbi le za pripravo zelenice. Na osrednjem igrišču in igrišču številka 1 travo zamenjajo vsako leto takoj po koncu turnirja, na preostalih igriščih pa na približno tri leta. Trava večino leta meri 14 milimetrov, mesec in pol pred začetkom turnirja pa jo začnejo manjšati za približno milimeter na teden. Med turnirjem meri osem milimetrov. Foto: RTV SLO/A. P.
BBC odlično skrbi za prenose dogajanja na turnirju. S kamerami pokriva prenose na petih igriščih, po koncu dvobojev pa poskrbi za številne analize. Foto: RTV SLO/A. P.
Pokala za zmagovalca se bohotita v muzeju. Zmagovalec lahko z njim pozira le nekaj minut, nato roma nazaj v muzej. Ime zmagovalca vklešejo v pokal, zmagovalec pa dobi njegovo repliko. Pokala ostaja nespremenjen vse od leta 1887. Foto: RTV SLO/A. P.
Obisk najpomembnejšega turnirja na svetu ne gre končati drugače kot z obiskom trgovine s spominki. Foto: RTV SLO/A. P.