Milenko Ačimovič se je kot kapetan dunajske Austrie poslovil od profesionalne kariere. Ga bosta Ljubljana in Slovenija znali obdržati v nogometu? Foto: Marko Kovič
Milenko Ačimovič se je kot kapetan dunajske Austrie poslovil od profesionalne kariere. Ga bosta Ljubljana in Slovenija znali obdržati v nogometu? Foto: Marko Kovič
Vrhunci kariere Mileta Ačimoviča

33-letni Ljubljančan je pred tekmo klubskemu muzeju predal svoj dres s številko 30 v trajno hrambo. Čast, ki doleti samo klubske legende dunajske Austrie! Ob prisrčnem uradnem slovesu je bilo slišati celo primerjave s Herbetom Prohasko, ki velja za najboljšega igralca v zgodovini kluba. V prostorih muzeja se je nabralo veliko oboževalcev, katerim je Mile rade volje delil avtograme in se slikal z njimi.

Dunaj se zahvaljuje Miletu
Pred začetkom tekme je sledilo še uradno slovo od navijačev, ki se jih je na tribunah klubskega stadiona zbralo več kot 10 tisoč. Klubski podpredsednik Rudolf Reisner in trenerska legenda Herman Stessl sta Ačimoviču predala simbolično darilo, medtem ko so navijači vzklikali "Danke Mile" (Hvala, Mile). Slovenski napadalni vezist je v treh letih in pol osvojil "vijoličasta" srca Dunajčanov, za katere je zbral 101 ligaški nastop, ob tem pa dosegel 30 golov in prispeval kar 43 podaj.

Usodna poškodba kolena
Po 15 letih poklicne kariere je moral Ačimovič postaviti kopačke v kot zaradi hude poškodbe kolena. Prvi zvezdnik Austrie se je poškodoval že zgodaj pozimi, a je nato s pomočjo inekcij igral vse do aprila, ko je moral prisilno na operacijo. Večkratna operacija in dolgotrajno okrevanje mu nista omogočila normalnega treniranja, še manj igranja nogometa. Letos je bil prvič v postavi pred 14 dnevi na mestnem derbiju z Rapidom, a mu je med ogrevanjem tako oteklo koleno, da je še komaj hodil. Potem je dokončno sklenil, da konča kariero.

15 let vzponov in padcev
Ačimovič, ki je prve nogometne korake naredil pri Olimpiji, je profesionalno pot začel pri ljubljanskem Železničarju in jo hitro nadaljeval pri svojih "zeleno-belih". Poleti 1998 je sledila selitev v Beograd k Crveni zvezdi. Po nepreveč posrečenem obdobju v dresu Tottenhama (2002-2004), je kariero oživil v dresu Lilla (2004-2006), s katerim je enkrat zaigral tudi v Ligi prvakov. Sledil je kratek skok v Saudsko Arabijo, kjer je odigral nekaj tekem za Al-Ittihad. Pozimi leta 2007 ga je pot zanesla na Dunaj k Austrii, kjer se je hitro uveljavil kot eden najboljših igralcev avstrijskega prvenstva, pozneje pa je postal tudi kapetan moštva.

V zgodovino z golom proti Ukrajini
V slovensko nogometno zgodovino se je Mile zapisal kot igralec "zlate" reprezentance Srečka Katanca, njegov najbolj "mitološki" prispevek pa je bil neverjetni gol s polovice igrišča v dodatnih kvalifikacijah za Euro 2000 proti Ukrajini. Na svojem Bežigradu je Ačimovič ob koncu prve tekme s čudežnim golom poskrbel za zmago z 2:1, ki je odprla Sloveniji vrata k prvemu velikemu nogometnemu prvenstvu. Skupno je za reprezentanco, v kateri je pozneje postal tudi kapetan, zbral 74 nastopov, ob tem pa je dosegel 13 golov.







Vrhunci kariere Mileta Ačimoviča