Real Madrid, Barcelona in Juventus ne odnehajo s projektom Superlige – novim evropskim klubskim tekmovanjem zunaj nadzora Uefe, katere zlata kokoš Liga prvakov je finančno vse uspešnejša, s poletjem 2024 pa se bo razširila in delno spremenila format tekmovanja. Foto: Reuters
Real Madrid, Barcelona in Juventus ne odnehajo s projektom Superlige – novim evropskim klubskim tekmovanjem zunaj nadzora Uefe, katere zlata kokoš Liga prvakov je finančno vse uspešnejša, s poletjem 2024 pa se bo razširila in delno spremenila format tekmovanja. Foto: Reuters

Vodenje projekta tako imenovane Superlige je po novem prevzel nekdanji prvi človek nemškega RTL-a Bernd Reichart.

"Prepričan sem, da bo nogomet, ki ga imamo vsi radi, močno pridobil, če ga s poštenim in odprtim dialogom, osvobojeni vseh pritiskov, z resno reformo pripeljemo v boljše čase," organizacija Superlige v sporočilu za javnost povzema Reichartove besede ob prevzemu položaja. Sporočilo so po družbenih medijih delili omenjeni trije klubi, ki še naprej vztrajajo pri oživljanju lani hitro spodletelega projekta.

Projekt Superlige je nogometno javnost pretresel aprila 2021 in hitro doživel polom. Močno se je načrtom uprla Evropska nogometna zveza s slovenskim predsednikom Aleksandrom Čeferinom na čelu. Ob odločnih potezah v Angliji in košarici PSG-ja in Bayerna je od 12 prvotnih klubov, ki so ustanovili uporniško evropsko nogometno ligo, po vsega nekaj dneh odstopilo kar devet klubov. Osamljeni in vztrajni so ostali le Real Madrid, Barcelona in Juventus.

Čeferin: Brez Angležev ni resnega tekmovanja

Sorodna novica Čeferin: Imam pisno podporo vseh 55 članic za nov mandat

V pogovoru za MMC-jev športni podkast SOS odmev je Aleksander Čeferin na to temo dejal: "Sam dvomim, da se v 10, 15 letih takšne ideje še lahko vrnejo. Imamo tri predsednike klubov, ki že zaradi svojega ega še naprej nekaj trdijo, po drugi strani pa so se prvi prijavili v Ligo prvakov, ker so se bali, da jih bi izključili. Angleži se zagotovo ne bodo več pridružili, ne vidim pa resnega tekmovanja brez angleških klubov, ki so najbrž najpomembnejši v evropskem nogometu."

Z Nemcem na čelu v PR-ofenzivo

A trojica se ne predaja, nov poskus osamosvojitve izpod Uefinega nadzorstva bo vodil Reichart, ki je vplivno nemško televizijo RTL vodil med letoma 2019 in 2021, zdaj novi predsednik agencije A22 Sports Management, ki je stala že za lanskim spodletelim poskusom Superlige. V povezavi z vodenjem novega tekmovanje je Nemec napovedal obširen dialog z vsemi akterji v nogometu, tudi s klubi, nogometaši, trenerji, navijači in nosilci političnih odločitev.

"Naš cilj je oblikovanje trajnostnega modela za evropska klubska tekmovanja, kar bo odražalo dolgoročne interese navijačev in nogometne skupnosti," so še zapisali pri Superligi v sporočilu za javnost.

Nič več zaprta Superliga, a brez podrobnosti

"Nogometni ekosistem ni več trajnosten. Sistem je postal nestabilen in se ne financira več sam. Pandemija pa je vse to še pospešila," meni Nemec, ki pravi, da evropski nogomet na ta način izgublja svojo vodilno vlogo v svetu: "Teden za tednom navijačem ne nudimo najboljših tekem. Posledice so dramatične, predvsem mladi vse manj spremljajo nogomet."

Pomembne so tudi spremembe, ki jih najavlja Reichart. Predstavniki lige so tokrat prvič najavili mogoče spremembe v sistemu, ki naj ne bi bil več zaprt, ampak bi o uvrstitvi in izpadanju v ligo in iz nje odločali športni dosežki.

Ali Čeferin res govori v imenu vseh klubov?

"Nimamo potrjenega predloga tekmovanja," pravi Reichart, ki se javno sprašuje tudi, kako v resnici o projektu razmišljajo v nogometnih klubih in ali ima Uefa res podporo pri svojem nasprotovanju temu tekmovanju. "Res me zanima, kako razmišljajo v klubih in ali Aleksander Čeferin govori v imenu vseh klubov v Evropi."

Sorodna novica Uefa potrdila reformo, Čeferin čuti, da ga je Agnelli izdal

V dosjeju izpostavljena prevlada Premier lige

Od medijev se je prvi do novih dokumentov Superlige dokopal The Times, za katerega novinar Martyn Ziegler že dolgo podrobno spremlja nogometno politiko. Po pisanju angleškega dnevnika je v ozadju velike želje strah pred popolno prevlado angleških klubov oziroma Premier lige, ki finančno podira rekorde z novimi medijskimi pravicami in ki se ji zlasti v ZDA obeta eksplozivna rast.

Dosje, do katerega so prišli pri The Timesu, evropske klube opozarja, da vse bolj zaostajajo za Angleži, kar se odraža ne samo pri deležu prihodkov od medijskih pravic in zneskov za odškodnine, temveč tudi na zelenicah, kjer je že vrsto let v sklepnih fazah evropskih tekmovanj največ klubov prav iz Anglije.

V predstavitvi Superlige, ki je bila odposlana na naslove evropskih klubov, je bilo poudarjeno: angleška Premier liga "prehiteva vse celinske lige" in v Ligi prvakov "vse bolj prevladujejo angleški klubi", ki jih "podpirajo skladi tveganega kapitala, javni investicijski skladi, šejki, oligarhi".

A v samem dosjeju je bolj malo pravega načrta, še manj pa podrobnosti, ki bi prepričale najboljše evropske klube, da se uprejo in ločijo od Uefe. V dosjeju ni opredeljen niti format tekmovanja razen zaveze, da ne bo šlo za zaprto tekmovanje in bosta dopuščena napredovanje in izpad. Poznavalci so tudi prepričani, da se nov poskus zagotovo ne bo imenoval Superliga, predtem pa bo veliko več truda uperjenega v javne odnose z vsemi zainteresiranimi javnostmi.

Kako bo odločil ECJ v (proti)kartelni tožbi?

Pri boju za samosvoje evropsko klubsko tekmovanje je prva prihajajoča bitka – sodna. Sodišča Evropske unije (ECJ) bo moralo v tožbi odločiti, ali Uefa in Fifa delujeta kartelno pri nasprotovanju Superligi.

Real Madrid, Barcelona in Juventus so namreč takšno tožbo vložili na sodišču v Madridu, tamkajšnje sodišče pa se obrnilo na ECJ v Luksemburg, da se v povezavi z njo opredeli na osnovi evropskega prava.

Ob angleških klubih in njihovih pretežno tujih lastnikih, zlasti iz ZDA, je ključni zaveznik Čeferina in Uefe predsednik PSG-ja Naser Al Helajfi, ki tudi predseduje Zvezi evropskih klubov (ECA), ki je uradni sogovornik Nyona v zvezi s spremembami v evropskem klubskem nogometu. Foto: EPA
Ob angleških klubih in njihovih pretežno tujih lastnikih, zlasti iz ZDA, je ključni zaveznik Čeferina in Uefe predsednik PSG-ja Naser Al Helajfi, ki tudi predseduje Zvezi evropskih klubov (ECA), ki je uradni sogovornik Nyona v zvezi s spremembami v evropskem klubskem nogometu. Foto: EPA

Enotna fronta Uefe in EU-ja

Uefa, skupaj z Evropsko komisijo in večino članic Evropske unije, v svojih argumentih na sodišču zagovarja tezo, da krovna zveza ščiti vrednote evropskega modela športa, ki je namenjen preprečevanju pretirane komercializacije v športu ter njegovi odprtosti in organizaciji na podlagi dosežkov.

A kot so omenili Čeferin in tudi sami uporniki, je brez Angležev novi projekt obsojen na propad. Anglija kot del Velike Britanije pa ni več del Evropske unije in je ob lanskem poskusu upora bogatih klubov že sprejela zakonodajo, ki prepoveduje klubom sodelovanje v uporniških mednarodnih tekmovanjih, sočasno pa je Premier liga sprejela podobne zaveze, ki jih je diktirala večina klubov, po katerih bi uporni klubi izgubili pravico do sodelovanja v angleškem nogometnem prvenstvu, ki prinaša zlata jajca, ki si jih tako želijo zadolženi predsedniki klubov v Madridu, Barceloni in Torinu.