Predsednik NZS-ja Radenko Mijatović je zadovoljen s poslovanjem krovne zveze, ki noče na glas omenjati uvrstitve na Euro 2020, s katero bi se proračun pošteno povečal – sama uvrstitev namreč prinese 9,25 milijona evrov nagrade. Foto: BoBo
Predsednik NZS-ja Radenko Mijatović je zadovoljen s poslovanjem krovne zveze, ki noče na glas omenjati uvrstitve na Euro 2020, s katero bi se proračun pošteno povečal – sama uvrstitev namreč prinese 9,25 milijona evrov nagrade. Foto: BoBo

Člani največje športne organizacije pod okriljem OKS-ZPZ-ja so se v četrtek zbrali na skupščini na Brdu pri Kranju. Delegati so sprejeli spremembe statuta NZS-ja in s tem sledili usmeritvam Uefe na področju upravljanja nacionalnih zvez o omejitvi mandatov in določitvi starostne omejitve članov izvršnih odborov nacionalnih zvez.

Zgornja meja posameznika ob izvolitvi na mesto predsednika, podpredsednika ali člana izvršnega odbora NZS-ja bo zdaj 70 let. Število mandatov za omenjene funkcije je omejeno na največ tri mandate. Enake omejitve veljajo tudi za vse člane svetovalnih komisij NZS-ja.

Sklep skupščine začne veljati z novim mandatnim obdobjem organov in komisij, medtem ko imajo člani NZS-ja rok za uskladitev svojih statutov s statutom krovne zveze do 29. februarja 2020. To je pomembno, ker so predsedniki članov NZS-ja člani izvršnega odbora po položaju.

V petih letih za tretjino višji proračun
NZS izkazuje pozitiven trend poslovanja. Proračun raste od leta 2013 dalje, prihodki so takrat znašali 9.501.377 evrov, odhodki pa 9.498.384 evrov. Zdaj so prihodki nogometne zveze v leta 2018 znašali 15.499.830 evrov, odhodki pa 15.107.394 evrov.

V primerjavi z letom 2017 so se prihodki povečali za 11 odstotkov, predvsem zaradi organizacije evropskega prvenstva v futsalu 2018. Največji del prihodkov je NZS naredil s črpanjem sredstev Evropske nogometne zveze skozi različne projekte (27,4 %) in prodajo televizijskih in medijskih pravic (21,4 %). Sponzorska sredstva v proračunu NZS-ja predstavljajo tretji najvišji vir prihodka (17 %), medtem ko so na četrtem mestu prihodki iz dividend in uradne trgovine NZS-ja (12,1 %).

NZS javnosti ni sporočil, koliko je še dolga, ki je nastal zaradi gradnje Nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju, kjer ima sedež tudi NZS. Celotna investicija za NNC naj bi nogometno zvezo stala 10 milijonov evrov. Foto: BoBo
NZS javnosti ni sporočil, koliko je še dolga, ki je nastal zaradi gradnje Nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju, kjer ima sedež tudi NZS. Celotna investicija za NNC naj bi nogometno zvezo stala 10 milijonov evrov. Foto: BoBo

Skromen delež javnega financiranja
"Zadovoljni smo, da zveza s svojo finančno stabilnostjo še odločneje prispeva k sofinanciranju in razvoju nogometne infrastrukture, izvaja številne dejavnosti po razvejanih področjih delovanja in podpira vse ravni slovenskega nogometa. Ob vsem tem pa nikoli ne pozabljamo na odgovornost družbi oz pomoči potrebnim," je v svojem nagovoru skupščini povedal predsednik Radenko Mijatović. Največ rezerv na prihodkovnem delu NZS vidi v virih javnega financiranja, ki trenutno predstavljajo le 4,4 odstotka prihodkov.

Med odhodki prednjačijo sredstva, namenjena delovanju slovenskih državnih reprezentanc. Pod okriljem NZS-ja deluje 17 reprezentančnih selekcij. NZS je za njihovo delovanje v letu 2018 namenil 33,5 % sredstev, 19,6 % sredstev pa je bilo namenjenih za organizacijo klubskih tekmovanj, predvsem Prve lige TS in Pokala Slovenije.

Tri četrt milijona iz naslova programov Fife
Za leto 2019 se načrtuje nekoliko nižji proračun kot v 2018, prihodki naj bi znašali 15,1 milijona evrov, odhodki pa 15 milijonov evrov. Poleg vseh obstoječih programov sofinanciranja deležnikov je NZS v letu 2018 skozi program FIFA Forward pridobil sredstva za sofinanciranje članic NZS-ja v znesku 270 tisoč evrov, sofinanciranje stroškov uradnih oseb v mladinskih, ženskih in futsal mladinskih tekmovanjih v sezoni 2018/19 v znesku 250 tisoč evrov in sofinanciranje za vključevanje mladih (U-21) igralcev v 1. in 2. SNL v tekmovalnem letu 2018/2019 v znesku 236 tisoč evrov.