Vsa nogometna državna prvenstva (z izjemo beloruskega) so prekinjena, ne pa tudi končana. Vsi upajo, da bo nogomet mogoče spet igrati maja ali junija, sezono pa bi podaljšali do avgusta, čeprav naj bi se takrat že začela nova. Foto: www.alesfevzer.com
Vsa nogometna državna prvenstva (z izjemo beloruskega) so prekinjena, ne pa tudi končana. Vsi upajo, da bo nogomet mogoče spet igrati maja ali junija, sezono pa bi podaljšali do avgusta, čeprav naj bi se takrat že začela nova. Foto: www.alesfevzer.com

"Gibanje ljudi je omejeno, športniki so prekinili tekmovanja in tudi treninge. Vsak poskus treniranja, tudi v manjših skupinah, javnost takoj napade. Epidemije po ocenah strokovnjakov še ni dosegla vrhunca in samo ocene so, kdaj bomo dosegli vrh. Prvenstva v košarki, odbojki in rokometu so zaključena. Evropsko prvenstvo v nogometu in olimpijske igre so odpovedani in preloženi na prihodnje leto, finala Lige prvakov in Evropske lige sta preložena. V takšnih razmerah bi pričakoval odziv Nogometne zveze Slovenije," je na svojem blogu zapisal Simič. Davčni strokovnjak, predsednik NK-ja Slovan in nekdanji predsednik NZS-ja, ki je tudi član ekspertne skupine, ki vladi pomaga pri ukrepih za reševanje gospodarstva, je zatem pojasnil svoje štiri predloge NZS-ju.

 Ivan Simič je tudi predsednik Slovana. Poudarja, da kot majhen klub v teh kriznih časih nimajo takšnih težav kot veliki klubi, ki morajo, kot pravi, mesečno odšteti do pol milijona evrov za plače igralcev.
Ivan Simič je tudi predsednik Slovana. Poudarja, da kot majhen klub v teh kriznih časih nimajo takšnih težav kot veliki klubi, ki morajo, kot pravi, mesečno odšteti do pol milijona evrov za plače igralcev. "To so nore številke," je zapisal Simič. Foto: BoBo/Borut Živulović

1. Končajte prvenstva
Glede na to, da še nismo dosegli vrha novega koronavirusa in glede na to, da bo ta epidemija trajala še nekaj časa, strah v ljudeh pa bo ostal še dalj časa, je po mojem mnenju edina logična odločitev, da se končajo vsa prvenstva. O tem, kdo bo prvak in kdo bo izpadel, naj odloča NZS. Logično bi bilo, da se prvenstvo konča in klubom omogoči, da najprej preživijo to epidemijo, nato pa se začnejo pripravljati na novo prvenstvo. V nasprotnem primeru bodo nekateri finančno propadli, z njimi pa tudi tisti, ki vlagajo denar v nogomet.

2. Določite prvaka in tistega, ki izpade

3. Klubom omogočite, da prekinejo pogodbe z igralci in se pripravijo za novo prvenstvo
S tem, ko bi se končalo prvenstvo, bi se klubom omogočilo, da pristopijo k finančni reorganizaciji. Klubom bi se omogočilo, da z igralci prekinejo pogodbe in po potrebi sklenejo nove. Glede na navedbe nekaterih, da pogodb ni mogoče prekiniti, je moj odgovor, da to je mogoče. Nastopile so izredne razmere, ki jih ni mogla predvideti nobena pogodba. Gre za izredne razmere, gre za virus, ki ni ustavil samo Slovenije, ampak ves svet. Zato menim, da se lahko v primeru prekinitev pogodbe z igralci uporabita 112. in 116. člen veljavnega obligacijskega zakonika.

Mijatović o Simičevem predlogu: Veliko preveč poenostavljena izjava

4. Za 1. SNL namenite milijon evrov in za vse druge 1,5 milijona evrov
Glede na to, da je NZS finančno stabilna športna organizacija, ki ima veliko finančnih sredstev, sem ocenil, da finančna pomoč klubom, 2,5 milijona evrov, ne bi predstavljala prevelike ovire za NZS, saj navsezadnje ta obstaja zato, da klubom pomaga. To finančno pomoč je treba klubom nameniti takoj. NZS je zaradi klubov, in ne klubi zaradi NZS-ja.

Mijatović: Preveč poenostavljena izjava
Simič je svoje štiri predloge pred dnevi objavil na Twitterju, predsednik Radenko Mijatović pa je komentiral takole: "Po navadi se ne odzivamo na zapise posameznikov na družbenih omrežjih. Vendar glede na to, da je gospod Simič sam nekoč vodil NZS, in verjamem, da zelo dobro ve, da za tako kompleksne in težke situacije, kot so koronavirus in njegove posledice, ni tako lahkih in preprostih rešitev, je izjava, ki jo je podal, veliko preveč poenostavljena," se je Mijatović odzval na Simičev predlog.

116. člen obligacijskega zakonika

(1) Če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke; če pa je ta že izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vračanju tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno.

(2) Če je delna nemožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, lahko druga stranka odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti.