Davor Škerjanc je po odhodu iz Olimpije konec leta 2012 prestopil v Krko, nato pa si je nabral tudi nekaj izkušenj v tujini pri Ethnikos Gazorosu v Grčiji, Voždovcu v Srbiji in Triestini. Vmes je bil kratek čas tudi član Kopra, pred tremi leti pa se je vrnil v Sežano, kjer je igral že na začetku članske poti pred selitvijo v ajdovsko Primorje. V sezoni 2016/17 je Tabor nastopal še v tretji ligi, lani je bil v drugi ligi sedmi. Škerjanc je tedaj odigral 24 tekem in dosegel petih zadetkov, v tej sezoni je pomagal samo še za vzorec in v šestih nastopih zbral le 194 minut. Foto: MMC RTV SLO/M. R.

Zdaj je pri 33 letih na pragu uvrstitve v Prvo ligo TS kot glavni operativec (in še vedno tudi igralec) sežanskega kluba, potem ko so nogometaši s Krasa na prvi tekmi kvalifikacij za popolnitev prvoligaške druščine pred domačimi gledalci premagali Novogoričane z 2:1. Povratno srečanje bo v nedeljo ob 17.00.

19 zmag, 6 remijev in 5 porazov z razliko v zadetkih 59:22 je bila bilanca Tabora v letošnji drugi ligi, v kateri so Sežanci zaostali le za ljubljanskim Bravom. Štiri poraze so doživeli v uvodnih 15 krogih, nato pa poraza niso poznali vse do nedelje, ko so doma proti Krki (0:2) varčevali moči za obračuna s sosedi iz Nove Gorice. Na prejšnjih 14 srečanjih so prejeli samo tri gole (!), od tega dva z 11-metrovke.

Z "brkinskim Messijem", kot so mu nekoč pravili, smo se pogovarjali takoj po zmagi v sredo nad Gorico na novi tribuni stadiona Rajka Štolfe, ki so jo zgradili leta 2016. Škerjanc je prejemal številne čestitke, pozdraviti sta ga prišla tudi Valter Birsa in Aleš Mertelj.


Sežanski Tabor na prvi tekmi ugnal Gorico

Prva tekma se je razpletla z zmago vašega kluba z 2:1. Ste zadovoljni?
Lahko smo zadovoljni z izidom. Vsakič, ko drugoligaš premaga prvoligaša, mora biti zadovoljen. Gorica je bila v malce slabši izdaji, kot smo pričakovali. Niso si upali kaj veliko igrati, igrali so bolj na silo, medtem ko smo mi v ključnih trenutkih spustili žogo in dosegli dva zadetka. Vsi v klubu in okrog njega smo zelo ponosni na fante in na ta rezultat. Verjamemo, da lahko tudi na povratni tekmi pripravimo presenečenje.

Ob spremljanju zadnjih minut na tribuni niste delovali preveč napeti.
Seveda je bil prisoten adrenalin, ki je v vsakem navijaču, a v zadnjih minutah niti nismo videli pritiska Gorice, kot bi morda pričakovali. Naša obramba je visoke žoge preprosto reševala, tudi v napadu smo v nekaj situacijah dobro zadržali žogo in iztržili avt. Tekmo smo dejansko končali brez kakršnih koli pretresov. V drugem polčasu se je nekajkrat izkazal tudi naš vratar. Če bomo tako odigrali tudi povratno tekmo, sem prepričan, da lahko dobimo prvoligaško vstopnico.

Želja pred tekmo je bila zmaga brez prejetega zadetka.
Ja, to smo si vsekakor želeli. Žal smo znova dobili gol z 11-metrovke, to je bil v zadnjem obdobju oziroma spomladanskem delu prvenstva edini način, da se premaga naša obramba. Velikokrat so bile 11-metrovke tudi prehitro dosojene. Sodniki so nam danes piskali penal, ko je šlo za roko v naravnem položaju. Ampak, kaj hočemo? Tekmo smo končali z zmago in lahko smo zadovoljni.

Kakšni so bili cilji kluba pred začetkom sezone? Ste računali, da boste tako visoko?
Cilj letošnje sezone je bila absolutno uvrstitev v prvo ligo, nekaj takega smo si želeli in potihoma tudi pričakovali. Pred sezono nismo skrivali ambicij. Do neke mere smo izpolnili cilj. Z vsem prikazanim v tej sezoni in z igralci smo lahko zelo zadovoljni, vsekakor pa je naš cilj na zadnji tekmi postaviti piko na i.

S čim se pravzaprav ukvarja generalni pokrovitelj CherryBox24?
"Mnogim sicer še zdaj ni jasno, kaj se skriva za tem imenom, ki ga simbolizirajo tri češnje. Gre za nakupovalno skupnost, ki združuje več kot 25.000 članov v več kot 50 državah sveta," je februarja lani zapisal novinar Primorskih novic Rok Maver.

V preteklih letih so se številni drugoligaši otepali kvalifikacij za uvrstitev v prvo ligo. Kako ste vi zastavili vašo zgodbo?
Kmalu bo tri leta, odkar smo začeli ta projekt. Skupaj z našim generalnim pokroviteljem CherryBox24 sva pripravila načrt. Finančna sredstva, ki nam jih zagotavlja ta pokrovitelj, nam omogočajo ambiciozno zgodbo in na tem gradimo. Okolje kaže vedno več posluha, ustvarili smo zelo pozitivno vzdušje tako pri navijačih kot pri podjetnikih. Prav tako znotraj naše ekipe, ki je tudi danes pokazala srčnost in borbenost. Mislim, da smo zasluženo zmagali.

Poznamo vas iz igralskih časov, najbolj iz Olimpije. Kako da ste pristali v direktorski vlogi? V tej sezoni ste v jesenskem delu prvenstva še nekajkrat tudi stopili na igrišče, spomladi pa ste edini nastop zbrali v zadnjem krogu v nedeljo.
Še vedno sem v razširjenem kadru. Ko trenerju manjkajo igralci, sem mu na voljo. Moja glavna funkcija pa je direktorska. Imam ogromno dela, ker dvigujemo klub na vseh ravneh. Če si zamislimo, v kakšnem položaju je bil klub pred tremi leti, bi bile kakršne koli sanje ali upi o prvi ligi nerealni. Danes lahko rečem, da nas tako na organizacijski kot na tekmovalni ravni loči samo še korak od prve lige.

Pa nameravate še kdaj zaigrati tudi, če se Tabor uvrsti v prvo ligo?
Še vedno bom, kolikor mi bosta čas in direktorska služba dopuščala, ostal aktiven. Če me bo trener v določenem trenutku potreboval, mu bom na voljo. V glavnem pa nimam več ambicij graditi kariere, to prepuščam mladim fantom. Na njih gradimo prihodnost kluba.

Kaj vse opravlja direktor v takšnem klubu, kot je sežanski?
Veliko več kot v nekem urejenem prvoligaškem klubu. Vse to pa v duhu, da želimo priti na raven, da bomo urejen prvoligaški klub.

Sežanci na povratno tekmo z minimalno prednostjo

Vaša igralska kariera po odhodu iz Olimpije je marsikomu neznana. Opišite nam jo malce podrobneje.
Potem ko sem zapustil Ljubljano, sem imel dve zelo lepi epizodi v tujini, eno leto v Grčiji in eno leto v Beogradu. Okusil sem življenje profesionalnega nogometaša v tujini. Pridobil sem dobre izkušnje, ki mi pomagajo tudi danes pri direktorskem poslu. Nato sem se pri 29 oziroma 30 letih vprašal, ali lahko še kaj iztržim iz svoje nogometne kariere. Lahko bi še nekaj let igral na tisti ravni, na kateri sem bil, a mi to ne bi omogočilo ustvariti nekih večjih prihrankov za prihodnost. Zato sem se že zgodaj posvetil svoji drugi karieri. Zelo sem zadovoljen, kako se je zadeva razvila.

V Sežano ste lani pripeljali nekdanjega trenerja Olimpije in pozneje vodjo njene mladinske šole Andreja Razdrha. Kako je prišlo do tega sodelovanja?
Iskali smo trenerja, ki je sposoben slediti naši viziji in ki lahko pomaga dvigniti klub na višjo raven. Vsekakor je Andrej tega sposoben. Poznam ga še iz časov pri Olimpiji, tudi v tem letu skupnega sodelovanja smo se odlično razumeli. Klub je z njim dobil točno tisto, kar je potreboval. To je kanček profesionalizma z najvišje ravni, kar je Andrej prinesel s sabo, vseeno pa ohranjamo našo prepoznavnost s tem, da negujemo dobre odnose znotraj kluba, med upravo in igralci. Delujemo kot velika družina, mislim, da se to odraža tudi na igrišču in v okolici kluba. Zelo pomembno je, da ljudje v klubu držijo skupaj in skupaj peljejo zgodbo k zastavljenim ciljem.

Od kod prihajajo nogometaši, kako je sestavljena ekipa?
Velika večina ekipe so domači igralci, če mednje štejemo tudi tiste iz Kopra, ki je oddaljen 20 kilometrov. Kar nekaj nogometašev imamo iz koprskega bazena. Imamo pa tudi šest, sedem tujcev, ki pomagajo dodatno dvigniti raven in delovanje. Zelo smo ponosni na kar nekaj domačih fantov, tudi mladih, ki predstavljajo pomemben del naše ekipe. Tu bi lahko izpostavili vratarja Ariana Renerja, ki je pri svojih 19 letih danes odlično branil. Leon Sever je mlad in perspektiven, Klemen Nemanič in še bi lahko našteval. Vpetost v lokalno okolje je za nas zelo pomembna. Iz njega poskušamo pobrati čim več mladih fantov, ki lahko sledijo tej naši zgodbi in tako bomo tudi nadaljevali. Vsekakor pa brez kančka pridiha tujih igralcev z malo višje ravni ne bo šlo.

Kako ste v klub pripeljali najboljšega strelca Papo Ibouja Kebeja, ki je na 25 tekmah dosegel 24 golov?
Preko človeka, ki je v karieri pomagal tudi meni. Ta gospod me je peljal tudi v Grčijo in Srbijo. Po karieri sva ostala v tesnih stikih in danes predstavlja glavnega skavta za našo ekipo. Prek njega smo dobili kar nekaj igralcev, med drugim Kebeja in Stefana Stevanovića, ki predstavljata dva stebra naše ekipe. Res je zelo pomembno imeti ljudi, ki jim lahko zaupaš v tej zgodbi. Od vsepovsod in z vseh strani prihajajo klici, ljudi ne poznaš, poskušajo ti vsiljevati svoja mnenja ... Take stvari ne peljejo na dobro pot. Zelo sem vesel, da smo tudi v širšem smislu, tudi zunaj kluba, povezani z ljudmi, ki jim je Tabor pri srcu.

Vam je na roko šlo tudi to, da je Koper pred dvema letoma nazadoval v najnižjo, primorsko ligo?
Vsekakor. V tistem trenutku, ko je Koper izpadel, smo se mi pojavili z ambiciozno zgodbo in veliko lažje smo nekatere mlade fante pritegnili k naši zgodbi. Je pa res, da druge povezave oziroma sodelovanja med klubi ni. Koper za nas ne predstavlja nič več kot enega izmed tekmecev.

Davor Škerjanc uspešno združuje funkciji

Kaj bo ob morebitnem preboju v prvo ligo treba storiti v infrastrukturnem smislu? Je vaš stadion ustrezen za igranje v njej?
Stadion bo z manjšimi popravki pripravljen za prvo leto tekmovanja v prvi ligi. Za prihodnjo sezono je torej igrišče primerno in zadovoljivo. Za naprej pa bodo potrebne dodatne stvari, kot so žarometi, dodatna pokrita sedišča in drugi posegi. Ampak vse ob svojem času. Glede ekipe bomo morali zadeve še malo dvigniti na višjo raven, tudi organizacijsko. Toda to so vse stvari, na katere smo že zdaj pripravljeni.

Kako bi najbolj plastično opisali razliko med prvo in drugo ligo?
Druga liga še dopušča polprofesionalizem, medtem ko prva ne več. Naša ekipa v tem trenutku ni v celoti profesionalna, številni nogometaši imajo poleg nogometa tudi službe. Mislim, da je to ena izmed ključnih stvari. Igralci, ki so 100-odstotno profesionalci, lahko naredijo dodatne treninge in še dvignejo raven svoje fizične pripravljenosti. Mislim, da je predvsem tu malo razlike med našo ekipo in prvoligaši, medtem ko se v sami kakovosti nogometašev in tehnični pripravi z lahkoto kosamo z večino prvoligašev.

Mura je v letošnji sezoni pokazala, da lahko tudi novinec v prvoligaški druščini enakovredno meša štrene. Čeprav je Murska Sobota specifično okolje, kar se tiče navijaške podpore, so lahko njeni uspehi vsekakor navdih za vas drugoligaše.
Mura je zelo lep primer dolgoročnega načrtnega dela, saj so določeni igralci, ki so začeli celo v tretji ligi, nato igrali v drugi in danes še vedno predstavljajo pomembne igralce njihove prve ekipe. Mogoče se je zgledovati po njih, a zelo pomembno je primerno kadrovanje za nekaj let vnaprej. Tudi mi smo pred dvema letoma začeli sestavljati ekipo, ki se danes bojuje za prvo ligo. V nogometu je ključno dolgoročno delo, z danes na jutri je težko uspeti. Če tako prideš do uspeha, ga tudi hitro izgubiš.

Sežana je v preteklosti bolj veljala za košarkarsko kot nogometno središče. Kako sodelujete s košarkarskim klubom, so tudi kakšne "bitke" za delitev finančne pogače?
Prevladuje pozitivno športno ozračje. Nobene bitke ni, kvečjemu občasno sklenemo kakšno sodelovanje. Pred časom so si lahko gledalci ob občinskem prazniku z eno vstopnico ogledali tekmi obeh klubov. Imamo tudi skupne promocije dobrodelnih akcij, tako da dejansko ni nekega rivalstva, bolj medsebojna spodbuda. Sežana je športno mesto, živi za šport in tudi v časih največjih uspehov nogometnega in košarkarskega kluba so gledalci množično podprli oba kluba. Ljudje so lačni športnih uspehov. V Sežani in širši okolici je dovolj podjetniške moči. Poleg tega prvoligaška scena omogoča tudi dostop do pokroviteljev zunaj lokalnega okolja, tako da mislim, da to ni ovira.

Kaj bo najpomembneje na povratni tekmi v nedeljo v Novi Gorici?
Pomembno bo, da odigramo čvrsto, tako kot danes, da se fantje v teh treh dneh čustveno napolnijo. In da ne prejmemo hitro zadetka, saj bo Gorica v tem primeru postala nervozna. Že danes so pokazali, da pod pritiskom ne najdejo pravih rešitev. Upam, da jih tudi v nedeljo v Gorici ne bodo.