Božja roka leta 1986 je pustila svojo sled v zgodovini nogometa. Lionel Messi je tako 20 let pozneje na svetovnem prvenstvu igral z nogometnim čevljem, na katerem je pisalo 'la mano de dios' (božja roka). Ta izraz se nikoli ne bi prijel, če sodnik ne bi naredil usodne napake. Foto: EPA
Božja roka leta 1986 je pustila svojo sled v zgodovini nogometa. Lionel Messi je tako 20 let pozneje na svetovnem prvenstvu igral z nogometnim čevljem, na katerem je pisalo 'la mano de dios' (božja roka). Ta izraz se nikoli ne bi prijel, če sodnik ne bi naredil usodne napake. Foto: EPA

Pred tedni se je ena od večjih sodniških napak zadnjega desetletja pripetila v ameriškem nogometu. V tekmi 3. tedna Lige NFL je Seattle premagal Green Bay s 14:12. V zadnji akciji na tekmi so gostitelji dosegli zadetek, pri čemer so ga sodniki neupravičeno priznali. Čez lužo so se ob tem vsi zgražali, kar je tudi pripomoglo k razrešitvi spora med vodstvom lige in sodniki. Prve tri tedne so pravico zaradi nepodpisane pogodbe med omenjenima stranema sodili nadomestni sodniki, ki pa so bili precej slabši in so delali ogromno napak.

Na MMC-ju ob tem objavljamo videopregled nekaterih večjih sodniških napak v "našem" nogometu.

Navedenih je le nekaj najodmevnejših sodniških napak. Katere se sami najbolj spominjate? Katere bi sami dodali? Komentirajte pod novico, dodajte videoposnetke na Moj splet, splet je vaš!

Božja roka, 1. del (Diego Maradona)
Morda najbolj znamenita sodniška napaka se je zgodila v četrtfinalu svetovnega prvenstva v nogometu leta 1986, ko je Argentina v Ciudad de Mexicu izločila Anglijo z 2:1. Oba gola za Južnoameričane je dosegel Diego Maradona. Oba pa odmevata še danes. Sporni je bil prvi iz 51. minute, ko je argentinski blisk dosegel gol s pomočjo roke, dogodek (ko bistveno nižji Maradona preskoči Petra Shiltona in žogo z roko odbije v mrežo) pa je v nogometni folklori dobil ime "božja roka". Štiri minute pozneje pa je sledil slalom Maradone, po katerem je zabil za 2:0. Tekmo je sodil Ali Bennaceur iz Tunizije.

Božja roka, 2. del (Thierry Henry)
V zadnjem obdobju je v poglavju "rokovanje z žogo" še najbolj odmevala tekma dodatnih kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu 2010 med Francijo in Irsko. V podaljšku je kapetan Francije Thierry Henry v domačem kazenskem prostoru igral z roko, žogo poslal pred vrata, to pa je v mrežo pospravil William Gallas in s tem popeljam galske peteline v Južno Afriko. Pravico je delil Šved Martin Hansson.

Graham Poll in trije rumeni kartoni
Naloga nogometnega sodnika je med drugim tudi, da grobe prekrške kaznuje z rumenimi in rdečimi kartoni. Pri tem mora upoštevati le eno pravilo - dva rumena kartona sta enakovredna rdečemu kartonu, ko mora kaznovani nogometaš zapustiti igrišče. No, razen če je sodniku ime Graham Poll, nogometašu pa Josip Šimunić. Leta 2006 sta se na svetovnem prvenstvu pomernila Hrvaška in Avstralija, angleški delilec pravice pa je Šimuniću rdeči karton pokazal šele po treh opozorilih rumene barve.

Lamprad in gol, ki ga ni bilo
Naslednji v pregledu so goli, ki so bili doseženi, a jih sodniki niso zaznali. V osmini finala svetovnega prvenstva leta 2010 so Nemci zlahka izločili Angleže s 4:1. Morda bi se vse izteklo drugače, če bi sodnik Jorge Larrionda priznal zadetek Franka Lamparda, po katerem bi bil izid 2:2. Žoga je po strelu od daleč prečkala golovo črto vsaj za pol metra, a sodnikova piščalka je ostala nema. Nemci so bili morda s tem pomirjeni za finale svetovnega prvenstva leta 1966, ko je Geoff Hurst v podaljšku stresel prečko, žoga se je nato odbila v polje, sodniki pa so gol priznali. Takrat je bila situacija veliko bolj nejasna.

Niti meter čez črto ni bil dovolj
Včasih žoga res za malo prečka golovo črto, a sodniki nočejo prinati gola. To se je enkrat pripetilo tudi Sloveniji, ki je v Mariboru remizirala proti takratnim svetovnim podprvakom Italijanom 1:1. Morda bi bilo vse drugače, če bi sodniki priznali gol Darka Milaniča. V kategoriji žoga na golovi črti spomnimo le še na tekmo angleškega prvenstva med Manchester Unitedom in Tottenhamom (0:0). Spursi so bili oropani za zmago, saj je žoga po strelu Pedra Mendesa očitno prečkala golovo črto. No, sodnik Mark Clattenburg (in njegovi pomočniki) ni.

Kot da se ni zgodilo nič
V zgodovini škotskega nogometa najbolj odmeva odločitev sodnika Leslieja Mottrama, ki na tekmi med Dundeejem in Patrick Thistlom ni videl zadetka Paddyja Connollya, ki je žogo zatlačil v mrežo. Ker se je žoga od mreže odbila nazaj v polje, je sodnik očitno menil, da je zadela vratnico. No, to vsaj ni vplivalo na razplet, saj je Dundee slavil s 4:0. Omenjeni incident za začne pri 1:12.

Gol, ki ga ni bilo, a je bil dosojen
Seveda pa obstajajo tudi obratni primeri, žoga ne konča za črto, sodniki pa so prepričani o nasprotnem. Eden najbolj bizarnih dogodkov se je zgodil leta 2008 na tekmi anglškega prvenstva med Watfordom in Readingom (2:2). Gostje so bili nagrajeni z golom, ki ga ni bilo, saj je v eni od akcij stranski sodnik Nigel Bannister označil glavnemu, da je žoga prečkala mrežo. A ob pogledu posnetka nikomur ni jasno, čemu se je odločil za to.

Ko gol doseže pobiralec žog ...
Še bolj nenaveden zadetek je bil pred leti dosojen v Braziliji, ko je pobiralec žog na tekmi med Santacruzensejem in Atleticom Sorocabo povsem ob koncu tekme žogo brcnil v gol in s tem omogočil domači ekipi remi (1:1). Sodnik je namreč na presenečenje vseh prisotnih gol priznal.

Največji mojstri simulacij pri svojem delu
V zgornjih primerih smo bili priča napakam ob zadetkih. Sodniki pa se pogosto zmotijo tudi ob simulacijah igralcev ob prekrških. Naslednji posnetek ne prinaša sodniških napak, ampak zbirko le nekaterih res očitnih simuliranj, pri večini je najbolj očitna zelo pozna reakcija po domnevnem prekršku.

Saj ni res, pa je - simulira sodnik
Za piko na i pa dodajamo posnetek, v katerem domnevno poškodbo simulira ... sodnik!