V senci Fifinih gala nagrad The Best se je v Londonu v torek sestal še komite deležnikov iz sveta nogometa in prižgal zeleno luč za načrtovane reforme. Fifa želi ustvariti enoten in pregleden sistem nogometnih prestopov, omejiti vpliv in delež menedžerjev ter število izposoj igralcev.

• Fifa bo ustanovila lastno klirinško finančno hišo, ki bo upravljala vse mednarodne prestope.
  Kupec bo klirinški hiši nakazal odškodnino, pooblaščenec pa bo nato izplačal kupnino klubu, provizijo menedžerju in nakazal solidarnostni prispevek ter nadomestilo za vzgojo igralca. S tem bodo zaščitili v prestope vpletene klube in igralce, hkrati pa preprečili goljufije s provizijam in odškodninami, kot se zdaj dogaja. Marsikatera odškodnina tudi ni izplačana v celoti, predvsem pa se je izgubil denar za solidarnostni sklad in nadomestilo za vzgojo. Praviloma majhni klubi, ki so vzgajali prodane nogometaše, so namreč v zadnji petletki dobili samo tretjino denarja, ki bi ga morali po skupni vrednosti odškodnin.
• Obvezna uvedba elektronskega sistema za prestope znotraj posameznih članic Fife, po zgledu enotnega Fifinega sistema TMS.
• Nova in močnejša regulacija za nogometne menedžerje, ki je bila zaradi sodnih praks odpravljena leta 2015. Vsi menedžerji se bodo morali registrirati pri TMS-u, po novem pa bodo menedžerji lahko zastopali samo še nogometaše, vpletene v prestop, izjemoma tudi klub, ki prodaja. Podrobnosti o omejitvi višine menedžerskih provizij od prestopov ali/in igralskih plač (kroži številka 5 odstotkov) bodo še dorečene do prihodnjega Fifinega kongresa.
• Nova zavezujoča pravila glede posoj igralcev z namenom razvoja mladih in ne zaradi kasnejše prodaje. Število posoj bo močno omejeno – predlagano je maksimalno 6 posoj v sezoni, največ 3 posameznemu klubu.

Načrt mora potrditi kongres 2019 v Parizu
"Pomemben korak naprej. Razvito je bilo soglasje, kako se lotiti vprašanja menedžerjev, posoj in drugih vidikov sistema nogometnih prestopov," je bil navdušen predsednik Fife Gianni Infantino, za katerega je omenjena reforma ključna, saj jo je obljubil ob kandidaturi za predsednika svetovne nogometne zveze, počasi pa se bližajo nove volitve. Ravno na 69. kongresu junija drugo leto v Parizu bodo delegati 210 članic odločali o predlagani reformi nogometnih prestopov, nato pa tudi o novem starem predsedniku Fife.

Primer Paula Pogbaja kaplja čez rob
Trg nogometnih prestopov je zdaj vreden 5 milijard evrov in vztrajno raste. Leta 2017 so zastopnikom izplačali kar 400 milijonov evrov. Vnebovpijoč primer je prestop Paula Pogbaja iz Juventusa v Manchester United, pri čemer je razvpiti menedžer Mino Raiola od vseh treh vpletenih strani skupaj prejel kar za 46 milijonov evrov provizije, pri čemer je skupna vrednost posla znašala 105 milijonov evrov. Torej je Raiola pobral skorajda 44 odstotkov provizije! Po novem bo lahko zastopal samo še igralca, ob tem pa velja izpostaviti, da v Fifinem komiteju samo menedžerji nimajo svojega predstavnika, tako da se jim ne piše nič kaj dobrega. Ni skrivnost, da je cilj združenja klubov ECA severnoameriški model, kjer so provizije omejene na maksimalnih 5 odstotkov igralskih plač, odškodnin pa ne poznajo.

Nič več desetine mladcev na posoji
Drugi ekstremni primeri so pri posojah, saj najbogatejši klubi kopičijo mlade igralce z vsega sveta, velikokrat tudi samo zato, da jim ga ne speljejo tekmeci. Nato mladci v preštevilni konkurenci v letniku ne dobijo poštene priložnosti za igro, začnejo se serijske posoje. Chelsea ima na primer v letošnji sezoni posojenih kar 40 igralcev! Še hujši so primeri v Italiji, kjer zlasti Genoa in Bologna živita od posoj in nadaljnjih prodaj, pri čemer dajeta prednost kvantiteti in nizkim cenam igralcev. Zadnja leta sta omenjena kluba imela več kot 80 posojenih nogometašev v drugih klubih.

Tudi v Sloveniji vse več za provizije
Skok na domače zelenice: po uradno objavljenih podatkih NZS-ja si je v zadnjih letih obsežen delež odrezal Amir Ružnić (AR Sport Management), ki je ob 2-milijonskem prestopu Petra Stojanovića 1. februarja 2016 iz Maribora v Dinamo Zagreb prejel za 330 tisoč evrov provizije oz. 16,5-odstotka. V sezoni 2016/17 so za nadomestila menedžerjem slovenski klubi in igralci v Sloveniji odšteli 900 tisoč evrov, v sezoni 2017/18 pa so nadomestila skupno narasla že na 1,44 milijona evrov, pri čemer gre dejansko za izplačila zgolj treh klubov: Olimpija je menedžerjem za provizije izplačala 866 tisoč evrov, Maribor 560 tisoč evrov, Krško pa slabih 20 tisoč evrov,