Jure Košir je zaznamoval slovenski šport v 90. letih. Foto: www.alesfevzer.com
Jure Košir je zaznamoval slovenski šport v 90. letih. Foto: www.alesfevzer.com

Sprejem se bo zgodil v Mariboru ob žrebu številk za petkov veleslalom na tekmovanju za zlato lisico. Vsi trije smučarji so na olimpijskih igrah v Lillehammerju osvojili bronasto olimpijsko medaljo.

Številke: Olimpijska zgodba Jureta Koširja

Obrazložitve, Jure Košir
Ko je Jure Košir aprila leta 1991 postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu, je še branil jugoslovanske barve. Istega leta, a že v novi sezoni, pa je bil v svetovnem pokalu član prvega rodu slovenskih smučarjev pod samostojno zastavo. Tudi vse svoje največje uspehe je Mojstrančan, ki se je med člani specializiral za veleslalom in predvsem slalom, dosegal za Slovenijo. Med njimi velja izpostaviti bronasto kolajno na olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju, kjer je bil na otvoritveni slovesnosti tudi zastavonoša, tri posamične slalomske zmage na tekmah svetovnega pokala (ob skupno 20 uvrstitvah na zmagovalni oder), tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala ter tri slalomske in eno veleslalomsko kolajno v seštevku posamezne discipline.

Katja Koren z olimpijsko medaljo leta 1994 Foto: BoBo
Katja Koren z olimpijsko medaljo leta 1994 Foto: BoBo

Katja Koren Miklavec
Po menjavi generacij je bila Katja Koren ena najvidnejših članic rodu vražjih Slovenk, skupine neustrašnih mladih smučark iz mlade države, ki so bile lahko nevarne v vseh disciplinah alpskega smučanja. Zaradi poškodb je bila njena smučarska kariera kratka, a zelo udarna. V Lillehammerju je leta 1994 s presenetljivim tretjim mestom v slalomu prispevala svoj delež v bronasto trilogijo slovenske reprezentance. V svetovnem pokalu se je svoje edine zmage veselila s štartno številko 66. Z njo je nekaj tednov pred ZOI 1994 v Flachauu premagala tekmice v superveleslalomu. Do tekmovalnega slovesa leta 1998 se je še štirikrat zavihtela na stopničke za zmagovalke. Vselej v slalomu. Med drugim tudi na domači tekmi v Mariboru leta 1995.

Alenka Dovžan
Mojstrančanka Alenka Dovžan bo v zgodovino športa za vselej zapisana kot prva dobitnica kolajne za samostojno Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Veliki met ji je uspel le dober teden po dopolnjenem osemnajstem letu. V Lillehammerju je bila tretja v alpski kombinaciji, v kateri je izkoristila svojo kakovost tako v smuku kot tudi slalomu. Skupno je nastopila na trojih olimpijskih igrah in štirih svetovnih prvenstvih, a je ostala pri norveškem bronu. Zato pa se lahko pohvali s superveleslalomsko zmago svetovnega pokala, ki jo je slavila leta 1994 v Cortini d'Ampezzo, in nizom uspešnih sezon.

V hram je bilo do zdaj sprejetih 56 velikanov slovenskega športa.

2011: Leon Štukelj (gimnastika), Miroslav Cerar (gimnastika);
2012: Rudolf Cvetko (sabljanje), Josip Primožič Tošo (gimnastika), Stane Derganc (gimnastika), Stanko Lorger (atletika), Ivo Daneu (košarka), Jože Šlibar (smučarski skoki), Janez Polda (smučarski skoki), Draga Stamejčič Pokovec (atletika), Janez Žirovnik (kolesarstvo), Nataša Urbančič Bezjak (atletika), Branko Oblak (nogomet), Aljoša Žorga (košarka), Vinko Jelovac (košarka), Mima Jaušovec (tenis), veslaški osmerec (4. OI Tokio 1964), Rudi Hiti (hokej), Peter Šumi (gimnastika), Miro Steržaj (kegljanje), Albin Felc (hokej);
2013: Franc Smolej (smučarski tek), Ciril Praček (alpsko smučanje), Branko Ziherl (skoki v vodo), Tone Cerer (plavanje), Tine Mulej (alpsko smučanje), Janko Štefe (alpsko smučanje), Ivan Toplak (nogomet), Janko Kosmina-Mario Fafangel (jadranje), Tine Šrot (gimnastika), Jurij Uršič (kolesarstvo), Edvard Vecko (namizni tenis), Ištvan Korpa (namizni tenis), Tone Gale (hokej), Milan Zadel (kajak kanu), Stanko Topolčnik (judo), Bojan Križaj (alpsko smučanje), Peter Vilfan (košarka), Bojan Ropret (kolesarstvo), Boris Strel (alpsko smučanje), Alenka Cuderman (rokomet), Borut Petrič (plavanje), Miran Tepeš (smučarski skoki), Jure Franko (alpsko smučanje), Primož Ulaga (smučarski skoki), Andrej Jelenc (kajakaštvo na divjih vodah), Darjan Petrič (plavanje), Matjaž Debelak (smučarski skoki), Mateja Svet (alpsko smučanje);
2015: Srečko Katanec (nogomet), Rok Petrović (alpsko smučanje), Jurij Zdovc (košarka);
2016: Rolando Pušnik (rokomet), Iztok Puc (rokomet);
2017: Marko Elsner (nogomet), Polona Dornik (košarka).
2019: Jure Košir (alpsko smučanje), Katja Koren Miklavec (alpsko smučanje), Alenka Dovžan (alpsko smučanje).