27-letni kajakaš je bil rojen v Franciji francoski materi, njegov oče pa je iz Toga, kjer sta bili rojeni tudi njegovi dve sestri. "Žal sem bil tam le enkrat, ko sem bil še zelo majhen. Mama me je želela predstaviti babici. Mislim, da imam zdaj zelo dober razlog, da spet odpotujem tja," je povedal Boukpeti, ki se edinega obiska v tej zahodnoafriški državi le slabo spomni.

V spominu pa mu je ostalo to, da je mislil, da je vsak temnopolti moški, ki ga je videl, njegov oče. Ta takrat ni odpotoval z njim.

V štirih letih napredoval za 15 mest
Da bo tekmoval za Togo, se je Boukpeti odločil, ker je imel pred leti težave s poškodbami in bi se težko prebil v močno francosko reprezentanco. Zdaj živi v Toulousu.

56. s svetovne lestvice je navdušil občinstvo v polfinalu, kjer je bil celo najhitrejši. V finalu je zaostal za Nemcem Alexandrom Grimmom in Francozom Fabienom Lefevrejem, s katerim trenira in ga je tudi tokrat, tako kot že nekoč, želel premagati. Ni mu uspelo, a bronasta medalja je več, kot bi lahko pričakoval v najlepših sanjah. Pred štirimi leti v Atenah je zasedel 18. mesto.

Lahko pa se le vprašamo, kaj bi bilo, če se ne bi polfinalna vožnja ponesrečila Petru Kauzerju ... Najbrž bi brez medalje ostal prav Boukpeti, ki so mu vodilni možje športa v Togu že obljubili, da ga bodo ustrezno nagradili.

M. R.