Naokoli hodim preveč otovorjen, preveč oblečen, s preveč mislimi, raztresenimi po različnih dogodkih, idejah in zamislih. "Pač sem novinec - rookie - na svojih prvih olimpijskih igrah."

Po kapi na kolesarstvu mi je na jezeru Eton Dorney uspelo izgubiti še pulover (išče se črni pleteni pulover na novinarskem avtobusu), zaradi smole drugega imam razbit že prej načeti mezinec (objektiv po nogi). Krivda? Premalo izkušenj. Če prevedem to v šport: prideš "razštelan" na tekmovališče, še preden se boj začne.

Doma pred 10 gledalci, na OI pred tisoči
Olimpijske igre so gigantska zadeva, milijon športov in tekmovanj (no, v resnici "le" 26 športov z 39 disciplinami za 302 kompleta olimpijskih medalj), velika prizorišča, velike razdalje in še večja pozornost sveta, a predvsem si prek vseh mogočih medijev pod drobnogledom domačega okolja, ki ti želi ali pa vse pogosteje zahteva uspeh v velikem belem svetu.

Marsikateri športnik doma nastopa pred nekaj sto, mogoče celo samo pred nekaj deset gledalci. Ali kdo ve, koliko se jih zbere na državnem prvenstvu v streljanju? Zagotovo ne pred šest tisoč gledalci kot tukaj v Greenwichu, ob tem pa še milijoni v takšnih ali drugačnih prenosih. Tukaj je še druženje in življenje s tisoči kolegov z vsega sveta, primerjanje, tekmovanje, občudovanje.

Medalisti v najboljšem izhodišču
Dejansko so olimpijske igre povsem neprimerljiv dogodek s katerim koli športnim tekmovanjem. Nogometno svetovno prvenstvo je svet zase, a gre za šport udeležencev, dodobra vajenih tako množic kot silne pozornosti. Seveda imaš starejše in izkušenejše kolege, ki ti svetujejo, imaš znane okoliščine, a okvir je veliko večji.

Še zdaleč ni naključje, da sta dosedanji slovenski medalji osvojila Urška Žolnir in dvojec Iztok Čop/Luka Špik. Vsi trije že imajo medalje, tudi od drugih preteklih nosilcev medalj se v Londonu pričakuje največ. Faktor izkušenj je vsaj v slovenski reprezentanci v trenutnem stanju slovenskega športa tako rekoč determinanta.

Mladim dati priložnost in izkušnjo
Prepotrebnost olimpijske izkušnje za poznejši uspeh je ob jezeru Dorney izpostavil tudi predsednik OKS-a, ki je bil za spremembo zelo jasen: "Pravim, da moramo na olimpijske igre peljati čim več mladih, da doživijo to ozračje, ker bodo lahko s to izkušnjo naslednjič veliko lažje uspeli. Ne pa voziti športnikov v zatonu in stagnaciji."