Rokava Koper je edini slovenski predstavnik v prvi sezoni vaterpolske Jadranske lige, ki je nastala po vzoru košarkarske regionalne lige in je ena izmed najmočnejših na svetu. Nastopa 12 klubov, poleg koprskega še osem hrvaških in trije črnogorski.

Lanski državni (na nov naslov so čakali 13 let) in pokalni slovenski prvak se je primerno pripravil na nov izziv. V klub so iz Grčije privabili reprezentančnega centra Tea Galiča, iz Italije levorokega ostrostrelca Erika Bukovca, iz hrvaškega Primorja branilca Blaža Verača in iz Olimpije še njegovega mlajšega brata Andraža.

O izkušnjah z Jadransko ligo je za MMC govoril športni direktor Rokave Koper Dušan Lončarevič.

Do zdaj imate le eno zmago. Ste pričakovali več?
Sploh ne, saj smo v prvem delu doma igrali s tekmeci, ki so kakovostnejši, v gosteh pa s tistimi, ki jih lahko premagamo. POŠK smo premagali, blizu zmage smo bili proti Medveščaku in ta konec tedna proti Mornarju. Te ekipe v drugem delu pridejo v Koper. Zdaj jih poznamo in lahko upamo na zmago.

Pred sezono ste se okrepili. Se zdaj lažje kosate z močnimi klubi?
Okrepili smo se s slovenskimi igralci, ampak če bomo hoteli stopničko višje, bo treba pogledati v tujino, na srbski, hrvaški, črnogorski in tudi madžarski trg. To načrtujemo naslednje leto, potem bi bili lahko dovolj močni, da bi se borili za sredino lestvice.

Na začetku je bilo opaziti neuigranost, nenazadnje ste zato tudi izpadli iz evropskih pokalov ...
To je res, zdaj je vedno bolje. Malo moramo še potrenirati in okrepiti ekipo, ampak, kot rečeno, to bo že stopnička višje. S tremi, štirimi najmočnejšimi ekipami, pa se bo vedno težko kosati.

Kakšne so sicer izkušnje z igranjem v Jadranski ligi?
Za zdaj zelo pozitivne, tako menijo igralci in uprava. Za klub je bil to korak naprej. Res, vse pozitivno.

Koliko gledalcev se zbere na domačih tekmah? Res načrtujete gradnjo novega bazena?
Igramo pod balonom v Žusterni, kjer pogoji niso pravi, zbere pa se od 200 do 500 gledalcev. Z novim bazenom, ki ga bodo zgradili v središču mesta, pri športni dvorani, bi bili seveda pogoji mnogo boljši.

Vaterpolo velja za precej grob šport. So bili že kakšni izgredi v bazenu in na tribunah?
Kdor govori, da je vaterpolo grob šport, ga ne pozna najbolje. Poškodb v vaterpolu ni! Vaterpolo je postal tako hiter, da ni časa, da bi se s kom tepel v vodi. Ko igralec potopi nasprotnika, to ni grobost, pač pa moč. Odigrali smo osem krogov, niti na eni tekmi ni bilo opaziti grobosti in nešportnih potez, le dvoboji, ki so običajni za vaterpolo. Na tribunah ni izgredov. Na vsaki tekmi imamo zagotovljeno policijsko spremstvo, vendar vedno rečemo, da ga ne potrebujemo. Le v Splitu so to zahtevali.

V Srbiji so pričakovali, da bo v ligi tudi beograjski Partizan. Zakaj ga niso sprejeli in kdaj se bo pridružil?
Po mojih informacijah Partizana ni zato, ker so imeli na zvezi neke nesporazume in Črnogorci niso želeli, da bi bil zraven. Verjetno se bo liga kmalu razširila na 16 klubov in bo zraven tudi Partizan in še kak slovenski klub.

Naslednje leto bo v Jadranski ligi verjetno še Triglav, ki letos zaradi finančnih pogojev ni hotel sodelovati. Kdaj lahko pričakujemo, da bo slovenski vaterpolo na ravni hrvaškega ali črnogorskega?
Če se bo liga razširila, ima Triglav vse možnosti za sodelovanje, kar nam je seveda v interesu. Da bi bili slovenski klubi na vrhunski ravni, je zdaj še nerealno pričakovati. Imeti bi morali štiri močne klube z dobrimi pogoji dela. Če bi se Triglav, Olimpija in Maribor organizirali tako kot mi, bi se najboljšim že približali.

Kako je v ligi poskrbljeno za finance? Podobno kot v Jadranski ligi v košarki, kjer so gostovanja plačana?
Ne plačujemo sodniških stroškov in delegatov, to plača združenje, moramo pa plačati potovanja. Na tem področju varčujemo, v Split gremo na dan tekme, vzamemo si le popoldanski odmor, po tekmi pa takoj domov. Potujemo kar s klubskimi kombiji. Tudi v Budvo ne bomo šli z letalom, ampak s kombijem. V desetih urah bomo tam. Preračunali smo, če bi leteli do Dubrovnika, od tam do Budve s kombijem, pa se finančno ne izide.

Zaslužki v vaterpolu najbrž niso prav visoki in so daleč od tistega, ki ga dobijo nogometaši in košarkarji. Koliko mesečno zaslužijo igralci?
Večinoma pri nas igrajo študentje, ki dobivajo minimalne štipendije, trenirajo pa dvakrat dnevno. Imamo le štiri igralce, ki niso študentje, od tega sta dva profesionalca, ki prejemata povprečno slovensko plačo.

Kakšen je vaš proračun in kakšen je proračun preostalih sodelujočih klubov?
Naš znaša 200 tisoč evrov. Upamo, da bo čez leto ali dve dvakrat višji. Največji klubi imajo proračun do dveh milijonov evro. Mislim, da ima največjega Dubrovnik, potem Mladost in vsi trije črnogorski klubi, ki svojim igralcem plačujejo od 40 do 60 tisoč evrov na sezono.

T. O./R. K.