In med igralci namiznega tenisa skoraj ne boš našel posameznika, ki ne bi rekel, da je daleč največ, kar lahko doseže, nastop na olimpijskih igrah. Kar nekaj evropskih in svetovnih prvenstev sem že preživel z našimi igralci in tudi igralkami in niti ob igrišču, kaj šele v ringu, nikoli ni bilo čutiti toliko nervoze, kot jo je v teh dneh v dvorani nedaleč od Porta.

Sorodna novica Le še Indija na poti slovenskih namiznoteniških igralcev do olimpijskih iger

Na videz se sliši, da je devet prostih mest ogromno. Ko pa se stopi na igralno površino, pa je svojo vrednost potrebno dokazati. Bojan Tokič ima za sabo že tri olimpijske nastope, četrtega si morda želi še bolj kot tistih, ki jih je že opravil. Sploh z vidika, da bo to moštveni nastop skupaj z mladeničema, ki sta skoraj dve desetletji mlajša.

Ob uvodni tekmi z Iranom se mi je v sredo zdelo, da sta Deni Kožul in še leto mlajši Darko Jorgič, ki je naš prvi loparček na svetovni lestvici, manj pod vtisom pomembnosti turnirja kot pa Tokič. Vsekakor pa drži, da ima to vsak v sebi in te stvari vsak tudi po svoje doživlja.

Nikoli ne bom pozabil, kako je Bojan Tokić po zadnjem olimpijskem nastopu v Riu takoj napovedal, da bo Slovenija v Tokiu nastopala z moštvom. Priznam, nisem mu verjel. Predvsem zaradi tega, ker vem, v kakšnih okoliščinah pri nas živi namizni tenis in s takimi vložki to enostavno ni lahko.

So se pa v zadnjih štirih letih stvari odvijale pravilno. Nekaj fantov se je v celoti odločilo za namizni tenis in to je edini ključ za končni uspeh. Ko imaš, denimo, v četrtfinalu evropske Lige prvakov dva igralca in ko tvoj igralec igra v vodilni zasedbi nemškega prvenstva, se obzorja takoj vidijo drugače.

Tu sta še Kožul in Peter Hribar, ki sta dala zaobljubo igri za modrimi mizami. Prvi tudi član Bundeslige, drugi na to še čaka v drugoligaški nemški konkurenci. In to odločno in pohlevno obenem. Pripravljen pa je na vsa odpovedovanja. Žal se je Tilen Cvetko odločil drugače. Izbral je pač pot šolanja, s čimer ni nič narobe, ampak v namiznem tenisu bo preostali četverici, ki so zdaj štirje mušketirji našega namiznega tenisa, zelo težko sledil. Pogled na svetovno lestvico pred letom dni in danes namreč veliko pove in v športu je vedno tako. Tu ni pretvarjanj in laganja, največkrat samemu sebi.

Marsikdo bi pred današnjim dvobojem z Indijci, ki prihajajo iz dežele z več kot milijardo prebivalci, hitro poudaril, da bo to mačji kašelj za naše. Češ, Indijci in šport pa res ne gre skupaj. Morda le kakšen kriket ali kaj podobnega iz angleških časov. Znova pomota. Kar dva Indijca sta na svetovni lestvici pred Darkom Jorgićem in Indijci so danes v vlogi nosilcev. Prav na sproščenost, v sredo jo z Iranom ni bilo, bodo igrali naši danes. Z Iranom je bil nad poražencem tudi meč dokončnega izpada, kdor bo zgubil danes, bo imel jutri ali v nedeljo še najmanj en, morda pa tri popravne izpite. Tak je pač tekmovalni sistem.

Če pa našim uspe, pa se bomo že pred Dogodki in odmevi znali veseliti tudi na Portugalskem in čakali na nov podvig na Švedskem.