V obdobju OKS-ja je največ olimpijskih medalj osvojil Iztok Čop (pri dveh izmed treh je veslal skupaj z Luko Špikom). Tri olimpijske medalje je od Slovencev osvojil le še Miro Cerar, pred obema pa je le legendarni Leon Štukelj, ki je med letoma 1924 in 1936 osvojil šest olimpijskih medalj. Foto: BoBo
V obdobju OKS-ja je največ olimpijskih medalj osvojil Iztok Čop (pri dveh izmed treh je veslal skupaj z Luko Špikom). Tri olimpijske medalje je od Slovencev osvojil le še Miro Cerar, pred obema pa je le legendarni Leon Štukelj, ki je med letoma 1924 in 1936 osvojil šest olimpijskih medalj. Foto: BoBo
Janez Kocijančič
Janez Kocijančič je prvi in edini predsednik OKS-ja. Foto: MMC RTV SLO

OKS je združenje športnih zvez, s tem je naša dejavnost izjemno razvejana. Kar tretjina slovenskih državljanov se ukvarja s športom, kar nas uvršča v sam vrh športnih narodov. V teh letih smo osvojili kar 151 zlatih kolajn na članskih prvenstvih v različnih športih. To je uspeh, ki mu ni para, je razlog za ponos. Slovenski šport odraža bistvo svoje družbe v dobrem in slabem. Če opišem to z metaforo - slovenski narod je v ljubezenskem razmerju s športom. Ko nam gre dobro, si želimo, da bi ti trenutki dolgo trajali, ko nam gre slabo, bi najraje vse poslali k vragu, takrat smo narod dveh milijonov selektorjev. Hkrati pa je to razmerje, ki rojeva dobre rezultate in vodi naprej v razvoj.

Predsednik OKS-a Janez Kocijančič

Krovno olimpijsko gibanje v Sloveniji so s podpisom Olimpijske listine ustanovili 15. oktobra 1991, ustanovna skupščina je bila 17. decembra 1991, za predsednika je bil izvoljen Janez Kocijančič.
OKS začasno priznan januarja 1992
Mednarodni olimpijski komite je OKS začasno priznal 17. 1. 1992, s čimer so slovenski športniki lahko nastopali na olimpijskih igrah kot samostojna reprezentanca. OKS je bil polnopravno v MOK vključen 5. 2. 1992.

OKS je podelil priznanja športnikom, ki so v zadnjem desetletju osvajali odličja na olimpijskih in paraolimpijskih igrah ter njihovim trenerjem.
Olimpijske igre:
- skakalci Robert Kranjec, Peter Žonta, Damjan Fras in Primož Peterka pod taktirko trenerja Matjaža Zupana (bron ekipno, Salt Lake City 2002)
- veslača Iztok Čop in Luka Špik (bron, Atene 2004)
- atletinja Jolanda Batagelj s trenerjem Tomislavom Popetrujem (bron, Atene 2004)
- judoistka Urška Žolnir s trenerjem Marjanom Fabjanom (bron, Atene 2004)
- jadralec Vasilij Žbogar s trenerjem Trevorjem Millarjem (srebro, Peking 2008; bron, Atene 2004)
- atlet Primož Kozmus s trenerjem Vladimirjem Kevom (zlato, Peking 2008)
- plavalka Sara Isaković s trenerjem Miho Potočnikom (srebro, Peking 2008)
- strelec Rajmond Debevec s trenerjem Alojzom Mikoličem (bron, Peking 2008)
- judoistka Lucija Polavder s trenerjem Marjanom Fabjanom (bron, Peking 2008)
- smučarska tekačica Petra Majdič s trenerjem Ivanom Hudačem (bron, Vancouver 2010)
- alpska smučarka Tina Maze s trenerjem Andreo Massijem (dve srebrni medalji, Vancouver 2010)

Paraolimpijske igre:
- Tatjana Majcen Ljubič (trener Ivan Markež, srebro v metu kopja in bron v suvanju krogle, Atene 2004)
- Franc Pinter (trenerka Polona Sladič, srebro z zračno puško stoje, Atene 2004; bron z zračno puško stoje, Peking 2008)
- namiznoteniška igralka Mateja Pintar (trener Gorazd Vecko, zlato, Atene 2004; bron, Peking 2008)
- Jože Flere (trener Sebastijan Grosek, bron v metu diska, Peking 2008)

Prvi nastop v Franciji, prva medalja v Španiji
Slovenski športniki so tako prvič pod slovensko zastavo na olimpijskih igrah nastopili februarja 1992 na zimskih igrah v Albertvillu, prvo kolajno pa so zaslugi veslačev (Iztok Čop in Denis Žvegelj v dvojcu brez krmarja in Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič in Milan Janša v četvercu brez krmarja, oboji bronasti) osvojili na poletnih igrah v Barceloni leta 1992.

Slovenski šport je nedvomno eden od največjih "zmagovalcev" osamosvojitve Slovenije, saj so športniki začeli osvajati tudi medalje v športih, kjer prej niso bili tako izpostavljeni oziroma uspešni. Vabljeni k ogledu posebnega portala slovenskega športa, ki je nastal ob 20. obletnici osamosvojitve, kjer lahko preverite večino največjih uspehov slovenskega športa.

Od leta 1994 združena organizacija
Današnja združena organizacija z nazivom Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) je bila ustanovljena s sklepom o združitvi, ki so ga članice Olimpijskega komiteja Slovenije in takratne Športne zveze Slovenije sprejele na ločenih sejah svojih skupščin 22. decembra 1994. Še istega dne je bila tudi 1. seja skupščine nove, združene organizacije.

Registriranih prek 7.000 društev
OKS-ZŠZ v letu 2011 združuje 113 članov, od tega 85 športnih zvez občin, 68 nacionalnih panožnih športnih zvez in preko njih večino športnih društev. V Sloveniji je registriranih preko 7.000 športnih društev, ki predstavljajo preko 35 odstotkov vseh registriranih društev v Sloveniji. Šport je v Sloveniji razvit in priljubljen, saj se z njim stalno ali občasno ukvarja kar 64 odstotkov prebivalstva, kar Slovenijo uvršča tik za skandinavske države.
Türk: Na rezultate smo zelo ponosni
"OKS je v 20 letih opravil pomembno delo in njegovo učinkovitost je mogoče meriti s konkretnimi dosežki. Rezultati so dobri in nanje smo zelo ponosni. Osredotočenost in dobro delo s talenti sta pogoja za doseganje odličnosti. Dobro trenersko ozadje skupaj z infrastrukturo sta pomemben dejavnik, a še bolj pomembni so starši in drugi, ki športnike spremljajo, financirajo in delajo vse za dobro razvoja. Vemo, da je v športu potrebnega veliko odpovedovanja, te vrline nam dajo misliti, imajo posebno mesto, dokazujejo, da se znamo osredotočiti. Športni rezultati in kolajne predstavljajo posebno vrednost, so spodbuda za samozavest naroda in krepitev nacionalne identitete, so dobra popotnica za zdrav način življenja in uspešnost. Vsem skupaj čestitam za opravljeno delo v teh 20 letih," je na osrednji slovesnosti ob jubilejni obletnici povedal predsednik Republike Slovenije Danilo Türk.

OKS je združenje športnih zvez, s tem je naša dejavnost izjemno razvejana. Kar tretjina slovenskih državljanov se ukvarja s športom, kar nas uvršča v sam vrh športnih narodov. V teh letih smo osvojili kar 151 zlatih kolajn na članskih prvenstvih v različnih športih. To je uspeh, ki mu ni para, je razlog za ponos. Slovenski šport odraža bistvo svoje družbe v dobrem in slabem. Če opišem to z metaforo - slovenski narod je v ljubezenskem razmerju s športom. Ko nam gre dobro, si želimo, da bi ti trenutki dolgo trajali, ko nam gre slabo, bi najraje vse poslali k vragu, takrat smo narod dveh milijonov selektorjev. Hkrati pa je to razmerje, ki rojeva dobre rezultate in vodi naprej v razvoj.

Predsednik OKS-a Janez Kocijančič