"Tudi sam bi raje boksal z imeni, kot so Cotto, Mayweather ali Pacquaio, a do njih ni tako lahko priti, kot si morda kdo misli. Boks je namreč najprej posel," je 34-letni Ptujčan, ki je v Magdeburgu končal priprave za petkov obračun, med drugim dejal v intervjuju za TV Slovenija. Treningi so sicer potekali po načrtih, tako da je Zavec prepričan, da je v primerjavi z zadnjim dvobojem proti Poljaku Rafalu Jackiewiczu naredil še korak naprej v svoji pripravljenosti. "Mr. Sympatikus" upa, da mu bo zmaga nad Delgadom odprla vrata v meko boksanja, ZDA, kamor se je boksarju iz majhne Slovenije težko prebiti.

Kot smo lahko videli, ste pripravljeni odlično?
Hvala bogu, delamo, spet smo šli smo stopnico višje tako po kvaliteti kot tudi po "fiziki". Na splošno smo naredili korak več in upam, da bom to lahko tudi pokazal tudi v borbi.

"Sparing" partner je na koncu padel po tleh. Kaj to pomeni?
Ve se, da prihaja do velikih obremenitev, kajti na vsake dve tri runde prihaja svež partner in takrat je treba dati maksimum. To v fiziki pomeni povprečen utrip okrog 200 ali pa še kaj več.

Če se dotaknemo teh sparingov? Po kakšnem ključu vam jih izbirajo?
To je bolj vprašanje za trenerja, a jasno je, da se izbira glede na to, kaj mi bo v borbi prišlo najbolj v poštev. Vse poti namreč vodijo v ring.

Veliko je bilo govora o kakovosti Američana. A kot vas poznamo, ste osredotočeni samo na zmago, ne pa na nasprotnika, ki je na papirju nekoliko slabši.
Papir je eno, praksa je drugo. Najprej bo treba vzpostaviti ravnotežje v ringu, kar bo najtežji del naloge. Ne vemo ničesar, kako se bo v ringu odvijalo. Dva borca se morata najprej združiti, šele nato začneta boksati. Paul mi je sicer mala neznanka. Edini posnetek, ki sem ga videl, je slabše kakovosti, tako da si z njim ne morem veliko pomagati. Kar mi je kljub temu uspelo razbrati, je to, da je bolj "distančni" boksar oziroma nekako uide "klinču" in poskuša točke nabirati s "kontraudarci". Zagotovo bo moral iti po točke, iskat borbo, kar pa verjamem, da bo na koncu moja prednost.

Borba je odskočna deska za ZDA.
Če moj menedžer pravi tako, mu je treba verjeti, opraviti to nalogo in opozoriti nase tudi onstran luže. Vsekakor sem neskončno optimističen.

Nekje ste dejali, da je treba narediti korak n azaj, da bi nato lahko storili dva naprej.
Vsekakor. Vedno v življenju je tako. Če se spet vrnem k Paulu. Je nasprotnik, ki velikemu delu javnosti ni všeč. Kljub temu je treba razmišljati z glavo, ne pa s srcem, kot to počnem jaz. Torej, moje srce bi si tako kot večina "kritikov" želelo boksati z imeni, kot so Miguel Cotto, Floyd Mayweather ali Manny Pacquaio, toda če bi bilo to tako lahko, bi morala ona dva živeti najmanj 500 let. Moj menedžer je imel pač možnost izbirati nasprotnika in izbral je prav tega. Moram poudariti, da pri izbiri nasprotnika in kraja dogodka jaz zagotovo nimam nobene besede, prav tako niti ne na to, kdo bo moj sparing partner in kaj bomo delali na treningu.

Torej ne veste, kako težko je priti do Mayweatherja in Pacquaia?
Zagotovo veliko težje, kot si mislimo. Vemo, da je vse skupaj najprej posel, ki se odvije v zakulisju. Borba, ki jo nato vidimo, je zgolj pika na i. Vsekakor ni tako lahko, kot si marsikdo predstavlja. Če bi bilo to tako lahko, bi jaz že boksal z enim od največjih imen.

Vi se ukvarjate z boksom, ne s poslom, kajne?
Tako je. Čeprav me srce in razmišljanje odnese v poslovne vode, ki jih je težko razumeti, pa na koncu vendarle opravljam posel, za katerega sem plačan in ki mi je bilo dodeljen na samem začetku. Torej to, kar mi delodajalec naloži, je treba narediti.