Cortina d'Ampezzo je kar 85 let imela ledeno stezo za tekmovanja v bobu in skeletonu, saj so umetno hlajeno stezo odprli že leta 1923. Vendar olimpijska steza Eugenio Monti z iger leta 1956 ni bila primerna za sankaška tekmovanja, sočasno pa je bila z naskokom najstarejša v mednarodnih tekmovanjih in ni več ustrezala sodobnim smernicam, zaradi česar so jo leta 2008 zaprli. Foto: AP
Cortina d'Ampezzo je kar 85 let imela ledeno stezo za tekmovanja v bobu in skeletonu, saj so umetno hlajeno stezo odprli že leta 1923. Vendar olimpijska steza Eugenio Monti z iger leta 1956 ni bila primerna za sankaška tekmovanja, sočasno pa je bila z naskokom najstarejša v mednarodnih tekmovanjih in ni več ustrezala sodobnim smernicam, zaradi česar so jo leta 2008 zaprli. Foto: AP

Pred naslednjimi zimskimi olimpijskimi igrami, ki bodo leta 2026 v Italiji, se zapleta. Italijanska ministra za promet Matteo Salvini in šport Andrea Abodi sta v petek podpisala pogodbo za gradnjo nove olimpijske steze za bob, sankanje in skeleton v Cortini d'Ampezzo.

Pri Mednarodnem olimpijskem komiteju so ostro kritizirali odločitev Italije, da zgradi novo olimpijsko ledeno stezo za zimske igre 2026. Obenem so italijanske organizatorje pozvali k predložitvi načrta B v primeru neuspeha projekta.

Tako pri MOK-u kot v krovnih športnih zvezah športov v ledenem kanalu močno dvomijo o pravočasnem dokončanju proge za olimpijska tekmovanja v Cortini d'Ampezzo, so zapisali v sporočilu. Ministrstvo za infrastrukturo in promet v Rimu, vodi ga podpredsednik vlade Salvini, je pred tem naročilo za gradnjo ledene steze oddalo italijanskemu gradbenemu podjetju Pizzarotti.

Ledena steza v Cortini ni bila edina v Italiji: v Cervinii so imeli progo med letoma 1963 in 1991, za potrebe olimpijskih iger v Torinu 2006 pa so v Cesani zgradili novo, sodobno ledeno stezo, ki pa so jo zaradi visokih stroškov obratovanja zaprli že leta 2012. Po prvotnih načrtih kandidature Milano/Cortina 2026 so v Cesani načrtovali popolno obnovo in modernizacijo, s čimer bi znižali tekoče stroške, a so že pred časom naredili križ čez tovrstni projekt. Foto: AP
Ledena steza v Cortini ni bila edina v Italiji: v Cervinii so imeli progo med letoma 1963 in 1991, za potrebe olimpijskih iger v Torinu 2006 pa so v Cesani zgradili novo, sodobno ledeno stezo, ki pa so jo zaradi visokih stroškov obratovanja zaprli že leta 2012. Po prvotnih načrtih kandidature Milano/Cortina 2026 so v Cesani načrtovali popolno obnovo in modernizacijo, s čimer bi znižali tekoče stroške, a so že pred časom naredili križ čez tovrstni projekt. Foto: AP

MOK: Rok za izgradnjo je marec 2025

"Še nobena steza ni bila zgrajena v tako kratkem času," so poudarili pri MOK-u. V olimpijski družini opozarjajo, da v Italiji steze ne bodo dokončali pravočasno in v roku, da bi lahko opravili potrebne teste in inšpekcijske postopke za pridobitev uporabnega dovoljenja za olimpijsko ledeno stezo. Proga bi morala biti končana do marca 2025, da bi jo lahko uporabili za olimpijske igre, ki bodo od 6. do 22. februarja 2026.

Pri MOK-u so zato organizacijski odbor zimskih iger 2026 v Milanu in Cortini pozvali, naj pripravi rezervni načrt v primeru zamud pri gradnji, da ne bo ogrožena izvedba olimpijskih tekmovanj v bobu, sankanju in skeletonu.

St. Moritz in Lake Placid bi rada gostila tekme

Krovna olimpijska organizacija se je v zadnjem času večkrat zavzela za uporabo obstoječe infrastrukture v tujini. Morebitna novogradnja ali draga obnova obstoječega tekmovališča ne bi bila v skladu s smernicami trajnosti in finančne vzdržnosti. Vendar je že pred časom Avstrija sporočila, da proga Igls, ki je bila uporabljena za ZOI v Innsbrucku v letih 1964 in 1976, ne bo gostila olimpijskih tekmovanj.

V zvezi za bob in skeleton ter pri sankaški zvezi so zato interno preverili interes obstoječih lokalnih prirediteljev, pri čemer so se za idejo najbolj zagreli v Švici s St. Moritzem in v ZDA z Lake Placidom. Ta bi lahko zaradi vpliva ameriške televizije NBC pridobil dodatna sredstva in hkrati ugoden televizijski termin za Severno Ameriko. A nad idejo obeh mednarodnih krovnih zvez v Milanu in Cortini niso bili navdušeni.

Neobičajno, da so v Italiji zaprli vse tri obstoječe ledene steze, medtem ko so sami velesila v sankanju. Resda pa Južnim Tirolcem, kot je Armin Zöggeler, ni bilo težko trenirati v bližnjem Iglsu ali Imstu. Foto: EPA
Neobičajno, da so v Italiji zaprli vse tri obstoječe ledene steze, medtem ko so sami velesila v sankanju. Resda pa Južnim Tirolcem, kot je Armin Zöggeler, ni bilo težko trenirati v bližnjem Iglsu ali Imstu. Foto: EPA

Ledena steza za zgolj 81,6 milijona evrov?

Projekt novega objekta v Cortini namreč po mnenju MOK-a ni trajnosten, vprašljiva je tudi nadaljnja uporaba objekta po koncu olimpijskih iger. Poleg tega ne bi bile izpolnjene tehnične zahteve za olimpijsko ledeno stezo. To bi lahko povečalo stroške in pomenilo nepremostljiv izziv za organizatorje. Pri MOK-u so opozorili, da bo treba celoten strošek izgradnje steze in potrebne infrastrukture plačati iz javnih sredstev.

Vendar italijanska vlada vztraja pri izvedbi tekmovanj na ledeni stezi znotraj meja Italije. Po trenutnih podatkih bo nova ledena steza stala 81,6 milijona evrov.

Za primerjavo: strošek ledene steze za Pjongčang 2018 je znašal 106 milijonov evrov, medtem ko je ledena steza za Peking 2022 stala kar 410 milijonov evrov.