Urška Žolnir je prejela 344 glasov slovenskih športnih novinarjev. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Urška Žolnir je prejela 344 glasov slovenskih športnih novinarjev. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Urška Žolnir
Žolnirjeva je v Londonu zanesljivo ugnala vse tekmice. Foto: STA/Stanko Gruden
Športnika leta Kopitar in Žolnirjeva
Pogovor z Urško Žolnir

Odločitev je sprejela že pred olimpijskimi igrami. Zanimivo bo videti boje z Lucie Decosse, ki je trenutna olimpijska zmagovalka in trikratna svetovna prvakinja.
31. julija je Žolnirjeva na tatamiju dvorane v centru ExCeL na novo spisala zgodovino slovenskega juda. Tri leta pred igrami je prestala nujni operaciji obeh kolen. Blizu je bil tudi konec športne poti. Toda trdo delo, ki ga besede ne morejo dobro opisati, jo je pripeljal v britansko prestolnico močnejšo, kot je bila kdaj koli prej. Njen mrk pogled in popolnoma okamnel obraz pred vsemi boji je kazal izjemno osredotočenost. Izjemno telesno in psihološko pripravljenost sta skupaj s trenerjem Marjanom Fabjanom zlila v neustavljiv pohod proti zlatu. Postala je prva športnica v samostojni Sloveniji z zlato olimpijsko medaljo.


Večkrat ste že bili med najboljšimi v Sloveniji, zdaj pa ste končno popolnoma na vrhu.
Zelo sem ponosna, da mi je uspelo dobiti to najprestižnejše priznanje za športnika v Sloveniji. Bila sem že petič na odru, v prejšnjih letih sem bila že na drugem ali tretjem mestu in zelo sem si želela osvojiti še prvo mesto. Letos mi je to uspelo.
Kako ste doživeli zadnje dni, ko ste prejeli priznanje za najboljšo športnico v državi?
Zelo veliko je sprejemov. Film se mi je večkrat zavrtel nazaj do Londona. Pred nekaj dnevi sem potočila nekaj solz, ko sem pogledala posnetek podelitve medalj. To so občutki, ki bodo ostali vse življenje v meni.
Ko ste v Atenah osvojili medaljo, je bilo to presenečenje. Zdaj ste z lahkoto zmagali v Londonu. Kakšna je bila pot v teh osmih letih?
Trnova. Osem let se sliši dolga doba, a meni je vse skupaj minilo zelo hitro. Vmes je bil še Peking, vse moči smo usmerili v te olimpijske igre. S trenerjem sva imela ogromno željo, uspelo nama je pričarati tudi zlato olimpijsko medaljo.

Vaš divji izraz na obrazu je že kar nekako ponarodel.
To je bilo nekaj unikatnega. Nikoli prej se nisem tako počutila. V Londonu je bilo vse enkratno. V 20 letih se naučiš, da je treba na tatamiju odmisliti mehko plat in ženstvenost.
Zdaj vas čakajo nastopi v novi kategoriji. Kakšni so cilji?
Na začetku moram uspeti na manjših tekmovanjih. Treba je izpolniti normo za evropska in svetovna prvenstva. Vse skupaj bo naporno, saj sem edina tekmovalka v Sloveniji v tej kategoriji.

Dobili ste veliko novinarskih vprašanj. Katero vam gre najbolj na živce?
Po olimpijskih igrah me je čisto vsak vprašal, kakšni so občutki. Vseh ostalih vprašanj sem se bolj razveselila.

Trener Marjan Fabjan zagovarja železno disciplino. Kaj pa vas najbolj sprosti?
Najbolj se sprostim, ko se sama ob glasbi. Rada sem v savni ali na kolesu. Proste imam nedelje.

Je bilo lažje stati na tatamiju v Londonu ali na odru v Cankarjevem domu?
Težje je bilo v Cankarjevem domu, ker sem imela drugačno obutev. Zame je hoja v visokih petah kar velik izziv.

Športnika leta Kopitar in Žolnirjeva
Pogovor z Urško Žolnir