Številke
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 41 glasov Ocenite to novico!
Tomaž Smrekar
Tomaž Smrekar na Statističnem uradu Republike Slovenije deluje skoraj tri desetletja. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Ribja brv, Ljubljana
V prestolnici živi približno vsak sedmi prebivalec Slovenije. Foto: MMC RTV SLO
Japonska
Najvišja pričakovana življenjska doba je na Japonskem. Napoved za ženske, rojene v letu 2013, tako znaša kar 87 let, za moške pa 80. Foto: Reuters
Otroci
Odstotek otrok, ki so rojeni v zunajzakonski zvezi, se bliža številu 60. Foto: BoBo
Poroka
Število porok v Sloveniji se je v primerjavi z letom 1965 več kot prepolovilo. Foto: Reuters
Kino
Obisk kinematografov znaša le sedmino tega, kot je znašal pred pol stoletja. Foto: Kino Otok
VIDEO
024 Slovenija 1965-1990-2...

Dodaj v

Slovenija 1965-2015: Manj porok, več ločitev, daljše življenje

Podcast Številke (24)
26. junij 2015 ob 06:34,
zadnji poseg: 26. junij 2015 ob 08:20
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1991 je bilo treba za kilogram moke delati 15 minut, krompirja 13, liter mleka pa 14. Danes so te številke skorajda prepolovljene, kar kaže na rast kakovosti življenja.

Ob dnevu državnosti smo v podcastu Številke na Slovenijo pogledali skozi prizmo številk in naredili primerjavo s časom okrog osamosvojitve in sredine 60. let prejšnjega stoletja. Osrednji gost je Tomaž Smrekar s Statističnega urada Republike Slovenije, ki je vir vseh uporabljenih podatkov.


Migracije tudi spremenile spolno strukturo
Ena osnovnih statistik je seveda gibanje prebivalstva. Tomaž Smrekar ga opiše: "Opaziti je intenziven trend gibanja. Sredi 60. let je bilo v Sloveniji 1,6 milijona prebivalcev. Število se je nato začelo povečevati, vzrok so bile delovne migracije. Iz republik nekdanje Jugoslavije so začeli prihajati ljudje predvsem iz BiH-a, Hrvaške in Srbije. Takrat se je nekoliko spremenila tudi spolna struktura, prihajali so namreč pretežno moški, običajno brez svojih družin." Ta številka je leta 1990 znašala skoraj natanko dva milijona, danes pa je še višja za približno 62.000.

Ni smiselno govoriti o mestih in podeželju
Kako pa se je spreminjala migracija znotraj države? "Slovenija je z marsikaterega vidika specifična, nekoliko drugačni smo tudi v tej statistiki. Imamo dobrih 6.000 naselij, v vsakem drugem živi manj kot 100 prebivalcev. Samo dve naselji - Ljubljana in Maribor - imata več kot 50.000 prebivalcev. Ljubljana v svetovnem merilu spada v velika naselja, Maribor pa v srednje velika. 14 odstotkov prebivalcev Slovenije živi v Ljubljani, kar v primerjavi z nekaterimi drugimi glavnimi mesti ni veliko. Načrtni policentrični razvoj v 60. letih je vzrok, da živimo razpršeno, razdalje so majhne, povezave so dobre. Morda zato v Sloveniji ni tako smiselno govoriti o razlikah med mesti in podeželjem," razmišlja Smrekar.

Življenjska doba vse daljša
Eden najpomembnejših kazalnikov za vsako družbo so podatki o pričakovani življenjski dobi.

LetoMoškiŽenske
196565,572,7
199069,577,4
201376,983,1


"To je povprečna doba človeka, ki naj bi jo doživel, ki je rojen v letu napovedi. Gre za model, pri katerem izračunamo, koliko let bi živel človek, ki bi se rodil v posameznem letu, če bi naslednjih 100 let stopnja umrljivosti ostala ista kot v letu, ki jo računamo. Te stopnje se spreminjajo, imamo močne vplive medicine. Če bo ta v prihodnosti zelo napredovala, se bodo napovedi spreminjale. Na napoved pa seveda lahko vplivajo različne katastrofe - od naravnih do umetnih. V teh primerih model seveda pade. Model se uporablja v vseh državah in zato lahko države primerjamo med seboj," je razložil.

Večina otrok rojenih v zunajzakonski zvezi
Analizirani čas ni prinesel le daljše življenjske dobe, ampak tudi povišanje starosti matere ob rojstvu prvega otroka, ta je leta 2013 znašala 29 let. Smrekar ob tem še izpostavlja: "Družinske oblike mladih se v Sloveniji spreminjajo. Tradicionalne oblike postajajo netradicionalne. Včasih je bil tipični življenjski potek: poroka, selitev in otrok. Danes pa ljudje preprosto živijo skupaj in imajo otroke, ne da bi se poročili. Leta 1965 je bilo 9 odstotkov otrok rojenih neporočenim materam, ta trend je leta 1990 prišel do 25 odstotkov, danes pa ta odstotek znaša že 58. Pomembno vlogo pri tem je odigrala zakonska ureditev, ki je leta 1976 izenačila obe skupnosti."

Porok vse manj, ločitev vse več
Številke kažejo tudi spremembe v porokah. "Slovenija je ena izmed držav z najnižjim številom porok, to merimo s številom na 1.000 prebivalcev. Danes ta indeks znaša 3 poroke na 1.000 prebivalcev, kar pomeni približno 6.500 porok na leto. To je skoraj 10.000 manj od leta 1965," je navedel Tomaž Smrekar in navedel že obratno gibanje pri vprašanju ločitev: "Tu kazalec merimo na 1.000 sklenjenih zakonskih zvez. V tem trenutku je ločitev 376, leta 1990 jih je bilo 218, leta 1965 pa 122. Položaj je torej popolnoma drugačen, kot je bil nekoč."

Okus za imena se menja, nekaj večnih ostaja
O imenih smo v Številkah že pisali in govorili. "To je najbolj iskana statistika na naši spletni strani. To uradno sicer je državna statistika, a težko bi rekel, da je zelo pomemben podatek, na katerem temelji razvoj družbe. Opažamo večna imena, to so taka, ki nikoli ne padejo z lestvice 100 najbolj priljubljenih imen, to so Ana, Barbara, Katarina, Kristina, Martina, Veronika, Aleksander, Andrej, Jure, Marko, Martin, Mihael, Peter," je naštel osrednji gost.

Padec obiska kinematografov
Na tej spletni strani smo povzeli podatke tudi o knjigah. Kaj pa pravijo številke o drugih kulturnih prireditvah? Tomaž Smrekar: "Za gledališča je opaziti, da obisk narašča, za kinodvorane pa opažamo zelo velik upad. Leta 1965 smo našteli 15 milijonov obiskov kinematografov, pred osamosvojitvijo 3 milijone, danes pa je ta številka samo še dva milijona."

Za vstopnico za kino delamo enako dolgo
Povprečna neto plača je v Sloveniji lani znašala 1.005 evrov, kar je precej več kot v času pred osamosvojitvijo (43 evrov), a bolj smiselna je primerjava, koliko časa je bilo treba v povprečju delati za določeno dobrino. "Leta 1991 je bilo treba za kilogram bele moke delati 15 minut, lani 8 minut, povprečja so nižja tudi za liter mleka (s 14 na 9), kilogram krompirja (s 13 na 7) in kilogram pražene kave (s 4 ure 40 minut na uro in 17 minut). Enako pa je treba delati za vstopnico za kino. Za to je bilo treba v obeh obdobjih delati 53 minut," odgovarja mojster številk.

Povprečna starost avtomobilov se veča
V pol stoletja so se spremenile številke na področju avtomobilov. "Leta 1965 smo imeli registriranih 55 tisoč osebnih avtomobilov, leta 1990 je ta številka znašala 587 tisoč, danes pa jih je več kot milijon. Avtomobili so v povprečju stari več kot devet let, v zadnjih desetih letih se je povprečna starost povišala za slabi dve leti," je sklenil Smrekar. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem gost predstavi še številne druge podatke ter opiše delovanje Sursa.

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- Statistika, ki je bila izhodišče pogovora

Vir vseh podatkov je SURS.

Slavko Jerič, @stevilkeMMC
Prijavi napako
Komentarji
Binder Dandet
# 26.06.2015 ob 07:06
Glede podaljsevanja bi statistiki kar verjel. Ne vidim nacina, kako bi to prikrojeval.

Sem pa zelel za avte izpostavit. 2x vec avtov kot leta 90 plus ves tranzitni promet, ki ga takrat ni bilo, pa imamo 3x manj smrtnih zrtev. Pohvale.
Binder Dandet
# 26.06.2015 ob 07:09
Zelo zanimiva primerjava je ta glede porabe zivil. Krompir in perutnina sta zamenjala mesto. Pa alkohol in kava.
mrp
# 26.06.2015 ob 08:25
Kaj so ga pil v letu 1963. Nič čudnega, da se nobeden nč ne spomne...
Binder Dandet
# 26.06.2015 ob 07:58
@Modrostnik:
Zdaj ko sem to prebral, sem se spomnil, da sem nekoč že bral to tvojo razlago. Strinjam se, da obstaja osnova za takšen razmislek (več revščine med upokojensko generacijo; danes upokojevanje kasneje; da so danes bolj iztrošeni ljudje, je pa vprašljivo...je pri 60ih bolj iztrošen človek, ki je celo življenje delal za trakom ali na polju ali človek, ki je delal v pisarni?). Vendar bi opozoril, da je ustvarjanje končnih mnenje na podlagi omejenega števila podatkov (nekaj nagrobnikov na ljubljanskih Žalah) lahko zavajujoče. Zelo pomembno na vtis vplivajo tudi osebne izkušnje. Če nekaj znancev iz generacije umre, človek drugače razmišlja. Sem pa prepričan, da če imaš prav v razmisleku, bo statistika to v naslednjih 10, 20 letih zabeležila.
Follow Me
# 26.06.2015 ob 07:44
Eni jedo golaž navadna raja je zelje in v povprečju jemo vsi segedin
PONOS
# 26.06.2015 ob 08:41
Leta 1991 je bilo treba za kilogram moke delati 15 minut, krompirja 13, liter mleka pa 14. Danes so te številke skorajda prepolovljene, kar kaže na rast kakovosti življenja.
To je najbrž šala.
Leta 1991 je Slovenija bila v hudi krizi saj je izgubila ves Jugoslovanski trg zaradi vojne pa ne glede nato ni imela toliko nezaposlenih kot jih ima danes.Ne zavajat ljudje ki so nezaposleni daljši čas si ne morejo niti krompirja privoščit...
PONOS
# 26.06.2015 ob 08:44
Mene zanima statistika primerjava iz 1987-89 z današnjimi časi.
Pa ne le košarica ampak komplet z vsemi življenskimi stroški od dohodkov,%zaposlenih,delovnih ur,košarica,stroški elektrika,voda,zdravstvo,vrtci,šolstvo,
dopusti...
7up
# 26.06.2015 ob 10:06
Modrijan6

Razumem vašo osebno izkušnjo in sočustvujem z vami. V moji ožji družini smo tudi že imeli primer raka, zato omenjeno ustanovo, še kako dobro poznam(Na srečo se vse dobro izšlo,...)

Vseeno pa številke ne potrjujejo vašem mnenje. Seveda so raki v skokovitem porastu. Glede na študije imamo moški cca 42%, da se bomo nekoč v našem življenju srečali z to grono boleznijo.
Vendar pa je daleč največji razlog za to ironično v predvsem v boljši prehrani, napredku medicine, spremembi načina življenja kar v povprečju pomeni, da živimo precej dlje. Verjetnost za nastanek večinome malignih obolenj se šele po 55-60 letu strahovito poveča.

Verjamem, da vedno z nostalgijo gledamo na preteklost, ko smo bili še mladi, zdravi in polni moči in na zadeve gledamo z določenimi filtri. Mogoče je bilo na določenih delovnih mestih takrat res manj stresa, ga je pa bilo zato na drugih precej več. Ogromno prebivalstva je tudi delala v težki industriji na delovnih mestih, ki niso bila samo zelo naporna, temveč tudi smetno nevarna(Npr. salonit Anhovo, rudniki, razne cinkarne,...)

Resnica je, da boljšega dostopa, do najboljših(najdražjih) zdravil in diagnostike, še nikoli prej v zgodovini nismo imeli. Kaj bo v prihodnje je vedno nehvaležno govoriti, vendar sem skoraj prepričan, da se zadeve čez noč nikakor ne bodo spremenile.

Pa prijeten dan, vam želim.
DE(j)MOKRA(s)T
# 26.06.2015 ob 08:40
Leta 1991 je bilo treba za kilogram moke delati 15 minut, krompirja 13, liter mleka pa 14. Danes so te številke skorajda prepolovljene, kar kaže na rast kakovosti življenja.

Nesmiselna primerjava. Takrat so bile plače 1:3 in dober delavec se je približal plači direktorja, vsi so imeli tudi če izvzamemo statistiko dovolj. Danes ko nismo več v socializmu pa ima en Mramor skupaj s honorarji v par minutah "dela" kruha in mleka poln nakupovalni voziček, medtem ko tisti z minimalcem praskajo ves dan. Postajamo razslojena družba, statistika pa bo vedno lepša ampak na račun tistega 1% debelih krav
7up
# 26.06.2015 ob 07:14
Binder

V bistvu je razlika, ker so sedaj avti neprimerno varnejši v primerjavi z 20 leti nazaj. Drugi faktor so pa vinjete.
generusus
# 26.06.2015 ob 11:09
Modrijan6 26.06.2015 ob 10:55

Vse to o čemer govoriš, se je v večji ali manjši meri tudi meni pripetilo. Ampak za to ni kriva statistika. Pri tebi pa je osnovni problem ta, da upaš, da bo statistika detektirala individualne usode, mikroraven. Ne, statistika tega ne more, ampak obravnava proučevano dogajanje na sistemski ravni. Še enkrat: nepoznavanje matematične statististike je osnovni razlog, da si večina ljudji rezultatov ne zna pravilno interpretirati. Statistika ni hladna kot praviš, ampak je glavni razlog ta, da večina nezadostno pozna matematična orodja, kot je npr. statistika.

Pa še to: če boš kot protiprimere za sistemsko raven obravnavanja proučevane domene uporabil mikroraven oziroma individualne primere, boš ugotovil, da lahko vselej najdeš instance (tj. protiprimere), ki ne sledijo trendu.
Prismuknjen
# 26.06.2015 ob 09:05
Slovenija 1965-2015: Manj porok, več ločitev, daljše življenje

Se rešiš žene in je vse lažje in življenjska doba se podaljša.
AM
# 26.06.2015 ob 07:26
"Leta 1991 je bilo treba za kilogram moke delati 15 minut, krompirja 13, liter mleka pa 14. Danes so te številke skorajda prepolovljene, kar kaže na rast kakovosti življenja."

Na podlagi katerih podatkov ?
Če je vzeta povprečna plača je to zavajanje javnosti, saj 2/3 Slovencev prejema manjšo plačo, kot je povprečna plača !
dibsi
# 26.06.2015 ob 07:39
Da ne bo samo nenehnega kritiziranja: pohvale vredno!
kozorog1973
# 26.06.2015 ob 11:00
Ko začne kdo govoriti, da statistika laže in da ni nič vredna, je to dokaz, da ta bodisi nima nikakršnega pojma o matematični statistiki bodisi mu podatki, ki so predstavljeni, iz tega ali onega razloga ne ustrezajo in jih poskuša minimizirati.

matematika oz statistika nikoli ne laže, lahko se jo pa da sfrizirat, zato so pa ljudje majstri:)
REsnica
# 26.06.2015 ob 08:51
......kar kaže na rast kakovosti življenja.

res je da to samo kaže na... noben BDP in ostala statistika ne dokazujejo boljšega življenja. Koliko ljudi je srečnih in veselih, tudi če nimajo avtomobila. Koliko plemen je recimo v indoneziji, braziliji.... ki se sploh ne obremenjujejo s statistiko, osebno lastnino... in ne poznajo stresa, ne poznajo hamburgerja... pa živiujo v slogi.

Boj za preživetje je v betonskih džuglah precej težji, ko imaš enkrat dovolj osnovne hrane samo za preživetje, ostaneta pa lakota, boj za službo, stres... . Boj za osnovno preživetje je instinkt in seveda borba za hrano ni lahka.
Ko pa enkrat imaš hrano, te cena moka ne motivira več. Takrat zahodnjaka motivira da imaš službo, avto, nov kavč, vikend.... Nobena oblast noče in ne zna izmerit zadovoljstva svojih državljanov.
zahodne države velikokrat servirajo podatke o sreči ljudi na osnovi višine BDPja, cene hrane, števila avtomobilov, mobitelov na prebivalca... Stres, depresija, brezposelnost in podobne zahodni izzumu so so vse bolj nekaj normalnega.

Lakota in brezizhodnost množic, ki ne najdejo dialoga s kapitalom so danes na zahodu nekaj logičnega.
pido in ševorov
# 26.06.2015 ob 08:00
Follow me

:-)

Huda
generusus
# 26.06.2015 ob 11:42
Modrijan6

Kolega, očitno se ne spoznaš na matematična orodja, ki so ljudem v pomoč. In še enkrat: ne mešaj sistemske ravni z individualnimi usodami, med katerimi so lahko nekatere prav strašne. Individualnih usod ljudi ne more zajeti praktično noben statistično-matematični model. Kdor se ukvarja z znanostjo, ki je ljudem v pomoč, ni človek, ki ne mara ljudi, kot sklepaš ti, ampak prav nasprotno.
QUENDI
# 26.06.2015 ob 10:46
....zanimiva ta minutna statistika....na robu revščine in čez pa 50% več ljudi....kaj pomagajo minute, če ni plače..............aja - k tem minutam je potrebno dodati še minute za vračilo zavoženih - tajkunskih projektov.........
astro
# 26.06.2015 ob 09:15
Jaz sem eden iz generacije zgodaj upokojenih. Upokojil sem se pri 59 po več kot 40 let službe.
Začel sem pri 18 in se ob delu dodatno izobraževal. Danes marsikdo začne delati šele pri 30 letih in dvomim, da mu bo uspelo "naklepati" 40 let. V primerjavi z danes je bilo delo in življenje res manj stresno, bili so pa težji delovni pogoji (nobene ergonomije, slabša prehrana, ravno tako zateženi šefi, vedno višji plani....). Problem je v perspektivi. Mi smo šli v (po našem mnenju) lepšo bodočnost, danes pa lepše bodočnosti ni videti in obstaja precej apatije.
janezdolzan
# 26.06.2015 ob 11:23
Ne morem verjeti, kako malo ljudi komentira ta članek.....,
Seveda, če človek dobi le minuse odgovorov pa nobenih

Nobeden noče izpostaviti, koliko ljudi se izseli in kateri so ti ljudje, v glavnem so to mladi dobro izobraženi, polovica generacije!

Pravite, ja saj so se mladi vedno selili ven in da se bodo itak vrnili.
V resnici, se niso selili proporcionalno tako številčno in zakaj bi se vračali, koliko se jih vrača?!
Prihaja zgolj neizobražena delovna sila z juga, z drugo kulturo, drugimi vrednotami in cilji, z manjšim spoštovanjem do pisanih pravil, nagnjenim k prijateljstvom in zvezam, ideji "snađi se"...(balkan)

Nič ne piše da je že 600 000 penzionistov in koliko je javnega sektorja, nezaposlenih.
Kdo bo to živel?

Vsi ploskate, a cesar je nag.

Zgolj zato, ker imate dovolj slabih novic, čeprav bi bila prava rešitev ukrepanje: olajšanje staševstva, uvedba bonusov za tehnične/naravoslovne študije, kadrovske štipendije, plačana praksa, delujoča pravna država, nižji davki...
kamunyak
# 26.06.2015 ob 09:52
Povprečna neto plača je v Sloveniji lani znašala 1.005 evrov, kar je precej več kot v času pred osamosvojitvijo (43 evrov),
...
43 eur???
Modrijan6
# 26.06.2015 ob 09:54
Ne morem verjeti, kako malo ljudi komentira ta članek....., pričakoval sem mnogo večji odziv. Pa še tisti skromni komentatorji očitno zdaj živijo izjemno dobro, sodeč pa njihovih postih, prav nič niso kritični do statistik.

In še enkrat do statistik, ki se tičejo našega življenja sem zelo skeptičen, sicer pa gospod gost Tomaž Smrekar ni več tako mlad, vsaj po izgledu ne in dobro ve, kako smo živeli v 70. letih 20. stoletja, v praksi, se pravi brez statistike, prav zanima, kako je živel on v dejanskem življenju, izjemno rad bi slišal njegovo mnenje. Jaz osebno sem rad imel 70. leta, ker je bilo takrat veliko blagostanja in Slovenci smo takrat veliko gradili hiše, pa tudi hrana je bila takrat zelo poceni, ne spomnim se, da bi, kdo jadikoval nad draginjo, ja živeli smo pač v socializmu.....
amigo
# 26.06.2015 ob 09:42
&Modrijan6

Vaše prepričanje, je pač Vaše m prepričanje.....Ga ni človeka, da bi me prepričal, da zdaj živimo dlje.

Statistika je znanost in po tej znanosti je v Sloveniji povprečna življenska doba toliko in toliko let. To kar ti pišeš so tvoji občutki in sklepanja.
Nekaj pa tudi mene čudi. Kako so izračunali, da je bila povprečna plača 1991 samo 43 Eur. Kolikor se jaz spomnim je bila povprečna plača okoli 350 DEM. Evra takrat še ni bilo. Iz dveh mark je pozneje nastal 1 Evro. Bolj smiselno bi bilo govoriti o kupni moči tiste in današnje plače. V glavnem smo imeli vse kar imamo danes. Imel sem avtomobil, radio, TV, PC, hladilnik, zmrzovalnik. Trgovine niso bile polne kitajskega klumpa, ampak si lahko kupil kvalitetne izdelke domačih tovarn. Zimske čevlje si lahko nosil več let, zdaj pa komaj eno zimo. Da o raznih poceni cunjah iz Hoferja in Liedla ne izgubljam besed.
Kekec99
# 26.06.2015 ob 09:42
@Follow Me
Točno to. In ravno zaradi "segedina" ki je odlična hrana, sovražim statistike in povprečja.
oziris.va
# 26.06.2015 ob 08:49
Podaljševanje življenske dobe je vidno.

Kadarkoli govorimo s svojo babico, ki je stara 93 let in je še čisto prisebna, mi večkrat omeni, da nikoli ni mislila, da bo doživela takšno starost.

Obenem tudi starši in sosedi, ki so že v letih, ne pomnijo, da je bilo takrat v okolici toliko osemdeset in devetdeset letnikov, obenem pa smo v naši občini letos imeli tudi 104-letno gospo, ki pa je letos žal preminila. Uradno imamo na našem koncu kokoške, kolikor spremljam te zadeve, še pet živečih oseb, ki so letos (2015) dopolnile 100 let ali več.
Modrijan6
# 26.06.2015 ob 07:34
@Binder Dandet

Kako sva si različna. Jaz sem končal družboslovni študij, ti si nemara končal nekaj povsem drugega, vsaj tako se mi zdi.

Zakaj je to tako, da se nam zdi, da se življenje v Sloveniji podaljšuje, oziroma, da se skrajšuje??? Namara zato, ker so se zdajšnje stare generacije ljudi zelo mlade in neiztrošene upokojile - ti ljudje živijo čedalje dlje tudi do 80 ali 90 leta in ti stari ljudje vzdigujejo povprečje. Zdajšnje generacije delajo mnogo dlje, čedalje več je v Sloveniji revnih ljudi...., itd zato je zelo vprašljivo, koliko časa bodo živele generacije, ki so zdaj stare 50 ali 60 let, to je izjemno težko napovedati. Revščine je v Sloveniji čedalje več, s tem tudi pada kakovost življenja....., hrana, način življenjskega stila , stres, mobing v službi, izguba službe denimo.....vplivajo na naše zdravje in tudi na dolgost našega življenja.....Koliko vse našteto sicer vpliva na naše zdravje to je zame izjemno zanimivo vprašanje, in to naj izračunajo naši statistiki. V Ljubljani je treba obiskati samo Nove ljubljanske Žale in se malo sprehoditi med nagrobniki in marsikaj bo jasno, sodeč po letnicah pokojnih je tam pokopanih več mladih kot starih....., žal preveč ljudi rojenih v 60. in celo 70. letih prejšnjega stoletja, in od teh pokojnih nihče ni umrl od starosti, to je dejstvo..... To so poglavja, ki bi me denimo v statistki zanimala
in pa za koliko se je od leta 2009 do danes povečala revščina v Sloveniji....., koliko več je v Sloveniji samomorov zaradi krize?

In še enkrat staistika je eno, relano življenje je resnično popolnoma druga zadeva......, in statistike nikoli nisem maral, čeprav sem imel statistiko kot obvezni preedmet tudi pri študiju na fakulteti.
paratrooper
# 19.07.2015 ob 17:54
Statistika gor, statistika dol. Če so izračunali da je dolžina penisa povprečnega Slovenca komaj 137 mm. je lepo vedeti če si nadpovprečen.....Kar precej nadpovprečen....
kr_en_ta_drug
# 26.06.2015 ob 10:44
malidelnicar

Kakšen bednik. Zato ker ljudje ne ostajajo v nesmiselnih zakonih, kjer zakonca zaradi neskladnosti maltetirata drug drugega, najbolj pa trpijo otroci, in ker bog ni požegnal teh zvez, je pa že kar konec držbe? Vsakič znova me preseneča, kako ste katoliki zategnjeni, samo zato, ker družba ni več urejena po vaših željah in sami sebe pribijate na križ. 2000-letni kompleks bi se temu reklo.
7up
# 26.06.2015 ob 10:08
kamunyak

Ja. Bi pa bilo precej bolje, da bi te številke koregirali glede na inflacijo.
karantanc9
# 26.06.2015 ob 09:46
Ko se statistika ne povsem ujema z značilnim slovenskim pesimizmom in kjer je biti žrtev vrednota je pa statistika naenkrat napačna in izkrivljena...

Seveda je res, da bi lahko bile stvari lahko boljše... v nekaterih panogah zelo v nekaterih malenkost. Meni se zdi velik problem ogromen pesimizem in sadomazohistično uživanje če ti nekaj ne gre... kajti to naj bi bil dokaz, da te sistem ovira, krivda je na drugi strani in posameznik si zasluži aplavze, da kljub neverjetnim krivicam še vedno vstraja.

V splošnem pa se stvari počasi izboljšujejo, seveda če je nekdo verjel obljubam politikom pred 25-i leti sedaj debelo gleda, ampak to ni pa ja nič novega. Politik prodaja obljube, to je njegov opis dela. Če kupiš neko plastiko iz top-shopa, ki se izkaže 10x slabše kot oglaševana, bi folk reku da si si sam kriv.
7up
# 26.06.2015 ob 08:36
Follow me

Zelenjava je glede na kalorično vrednost neprimerno dražja od mesa. Zato pa managerji živijo par tisoć let.

Modrijan6

V skandinaviji so se upokojevali precej kasneje kot v slo. Sedaj imajo starost za starostno pokojnino postavljeno na 67 let. Vseeno živijo dje. Tvoja hipoteza je popolnoma napačna...
Simon_Marini
# 27.06.2015 ob 09:20
Kar preveč se ukvarjajo s tako nesmiselno zadevo, kot je poroka. Zadeva je passe, ljudje se ne ukvarjajo več z nečim, kar ne prinaša nobenega učinka, kvečjemu stroške. Ampak statistka še zmeraj temu posveti največ časa. Celo graf o starosti ženina in neveste so navedli. Who cares?
Haloo
# 26.06.2015 ob 15:32
Ne poročenost, podaljšuje življenje.
Odločajte se zdaj.
kr_en_ta_drug
# 26.06.2015 ob 12:20
malidelnicar

Res je. Zato se podeželje pospešeno prazni, velike kmetije pa propadajo. Neverjetno kakšne iluzorne utvare si nekateri ustvarjate.
mile
# 26.06.2015 ob 10:18
@Modrijan6,

te tvoje argumentacije pa res ne razumem. Seveda, tudi statistiko je znati potrebno brati oz. pravilno interpretirati, postaviti v nek kontekst. Ampak ljudje jo še kako potrebujemo, zlasti ker si o življenju ne zmoremo ustvariti realne predstave (ali pretiravamo, se gibamo samo v določenih krogih, imamo različne filtre za vrednotenje realnosti). Sploh ker se med ljudmi širi fama, kako smo v k...., resnica je pa daleč od tega, saj smo del razvitega sveta in po večini kazalnikov blaginje med 10 % svetovne populacije. In če praviš, da si diplomiral, se mi zdi še toliko bolj simptomatično, da s tako lahkoto preziraš statistiko in jo kritiziraš. Seveda vsak ima svoja merila o tem, kaj je kakovost življenja, ampak da se tako sklicuješ na svoja lastna opažanja, pa ni najbolj objektivno, mar ne?
pozitivc
# 26.06.2015 ob 08:58
Statistika zanimiva. Bi pa bilo zanimivo analizirati še odklone
Haloo
# 16.07.2015 ob 11:45
Po zadnjih napovedih se bo spremenila tudi barva polti.
Solariji bodo zapirali obratovalnice.
tsinamuh0
# 28.06.2015 ob 07:05
Glavni razlog, da se je pričakovana življenjska doba pri moških veliko bolj podaljšala (12 let), kot pri ženskah je, da so veliko bolj nehali kaditi; pri ženskah je bil ta trend veliko manjši (6 let).
Če se ne upošteva tega daleč prvega in največjega razloga prezgodnje umrljivosti, postane celotna statistika (pre)velika uganka in vse premalo smiselno. Šele razumevanje te največje katastrofe našega časa nam da nek vpogled v to, kaj je res bistveno spremenilo življenje in njegovo kakovost - tako kot prejšnje velike pridobitve, npr. cepljenje in antibiotiki.
malidelnicar
# 26.06.2015 ob 17:28
Torej: obnovimo sveti zakon v Sloveniji in imejmo trdne družine za prihodnost nas samih ter prihodnost naših otrok in naših vnukov.
Modrijan6
# 26.06.2015 ob 10:55
@generusus

Ko zgubiš zaradi raka mladega človeka ti staistika, kaj dosti ne more pomagati, si samo stvar statistike...., me prav zanima, kako bi komentirali Vi izgubo Vam dragega človeka. Pri nas je ogromno egoizma na vsakem koraku, ljudje ne znamamo več poslušati sočloveka in se vživeti v tujo izkušnjo, da spoštovanja, ki je za mnoge samo še gola fraza sploh ne omenjam, tudi v tem konktekstu so se časi zelo spremenili na slabše, pogrešam tudi stare dobe vrednote, tudi te je "odplaknil" človek....., morda bo znala statistika zračunati tudi to, koliko smo z novimi časi izgubili na področju človekovih vrednot in morale......Mimogrede poznam tudi družine, ki so izgubile svojega človeka, ki je storil samomor - za mnoge med nami je samomor samo stvar statistike, za ljudi, ki so človeka na tak način zgubile pa je to rana, ki se v njihovem življenju nikoli ne zaceli...., zato glejmo na stvari širše, bodimo bolj odprti tudi do drugih, če hočete bolj spošljivi tudi do mnenj drugih, če pa je nekdo skeptičen do statističnih in matematičnih vzorcev pa je seveda legitimna pravica, mar ne.... Človek pa je vsaj zame več vreden kot vse statistike tega sveta.....
interbarca
# 26.06.2015 ob 08:53
S statistiko je križ - noče biti komunistično usmerjena pa če jo še tako obračamo...
kozorog1973
# 26.06.2015 ob 07:39
ja glede večje starosti, ki jo doživi modern človek bo držalo, pri tem je treba upoštevati še na druge stvrai da se po drugi strani povečuje delež za rakom,srcem itd obolelimi ljudmi kar je posledica nepravilne prehrane, stresa , kar se tiče cen pa takole dobro je imeti v mislih še saro valuto ki je znašala cca 240 /evro in ko greš v trgovino kaj kupiš na hitro preračunaš v staro valuto, pogledaš kak star plonk ceglc z računom ko so bili še tolarji in vidiš koliko se je kak izdelek od takrat ko smo vstopili v Evropsko unijo podražil.tu anvajate krompir itd, kje so ribe ,meso in ostalo, ok za reveže je dober krompir kajne?
malidelnicar
# 26.06.2015 ob 11:57
kr_en_ta_drug - evo ravno ta tvoja mentaliteta zelo lepo pojasnjuje propadanje našega naroda.
Največji propad in razsulo vlada tako v Ljubljani. Pa tudi v Mariboru. V velikih mestih. Ki nimajo vitalne energije in se udinjajo hedonističnemu zeitgeistu ali pa so ekonomsko opustiošena in se utapljajo v brezizhodnosti.

Tako zasramovano slovensko podeželje pa ima edini še vitalne znake trdega dela, predanosti tradiciji in kulturi in spoštovanju slovenskih vrednot.

Neverjetno koliko sovražnikov naroda je med nami - ljudje ki dobesedno pozdravljajo ločitve, življenje na koruzi, samohranilstvo in samomore. Neverjetno.
Guliarth
# 26.06.2015 ob 10:59
Več poročenih kot izvenzakonskih se ločuje, iz oblakov na beton je težje kot iz podstrešja v spalnico.
tron
# 26.06.2015 ob 09:53
"Opaziti je intenziven trend gibanja. Sredi 60. let je bilo v Sloveniji 1,6 milijona prebivalcev. Število se je nato začelo povečevati, vzrok so bile delovne migracije. Iz republik nekdanje Jugoslavije so začeli prihajati ljudje predvsem iz BiH-a, Hrvaške in Srbije. Takrat se je nekoliko spremenila tudi spolna struktura, prihajali so namreč pretežno moški, običajno brez svojih družin."

Verjamem,da so vsi moški ostali zvesti svojim ženam....kolonizacija balkana....nam je petdeset let pod jugo naredilo več škode kot petsto let pod Habsburžani.
snopsar
# 26.06.2015 ob 07:43
@ Modrijan6 ; lepo povedano!
oliva
# 26.06.2015 ob 10:50
Statistika pač.

Strinjam se z @REsnico (8:51).
malidelnicar
# 26.06.2015 ob 10:20
Tudi ločitve ter otroci rojeni izven stabilnih zakonskih zvez so velik faktor blagostanja.

V Grčiji se je takoj po izbruhu krize strmo znižala stopnja ločitev. Zakaj? Zato, ker so se ljudje bolj potrudili ohraniti urejene odnose z sorodstvom, ker so vedeli da jim to daje duhovno in materialno blagostanje - lažje premagovanje krize.

Problem pri nas je, ker imamo ogromno ljudi, ki nimajo urejenega zakonskega življenja, potem pa imamo po eni strani primere, ko ljudje živijo neformalno skupaj formalno pa na koruzi zato, da dobijo denar. Ali pa po drugi strani spet nesrečne primere mater samohranilk, ki so morale iz neuspešnega zakona (ker jih o tem nihče ni podučil, na to pripravil) in to je spet strošek za državo.

Po drugi strani imamo v Katoliški cerkvi pripravo na zakon, zakonske skupine - in to izjemno pomaga da so zakoni trdni, urejeni. Eni se pa iz tega norca delajo! Cerkev dobesedno sama drži neko narodno povezanost pokonci eni se pa norca delajo iz tega! Še iz Aninega sklada se delajo norca ker, da je baje planet prenaseljen in zato Slovenci ne smemo imeti velikih družin in več otrok!

Statistika je slaba ravno zaradi takšnih zadev- država ki se dela NORCA iz družin, iz ZAKONA (v bistvu se dela norca že iz civilne poroke - praktično se danes civilno poročajo samo tisti, ki se tudi cerkveno), iz trdega vzgojnega dela staršev - takšna država NIMA PRIHODNOSTI.

KONEC JE. FINITO.
generusus
# 26.06.2015 ob 10:16
Ko začne kdo govoriti, da statistika laže in da ni nič vredna, je to dokaz, da ta bodisi nima nikakršnega pojma o matematični statistiki bodisi mu podatki, ki so predstavljeni, iz tega ali onega razloga ne ustrezajo in jih poskuša minimizirati.
Kazalo