Primož Roglič je v zadnjih dveh letih nosil majice vodilnega na vseh treh največjih dirkah, začel je na Giru, to dirko je nato končal na tretjem mestu. Foto: Reuters
Primož Roglič je v zadnjih dveh letih nosil majice vodilnega na vseh treh največjih dirkah, začel je na Giru, to dirko je nato končal na tretjem mestu. Foto: Reuters

Na Dirki po Franciji je zadnji prosti dan, prihodnjih pet dni bo dalo odgovor, ali bo Slovenija postala 15. država z zmagovalcem najprestižnejše kolesarske dirke na svetu. V igri za končno zmago sta še vedno Primož Roglič in Tadej Pogačar, ki po 15. etapi zasedata sam vrh razpredelnice.

A preden kolesarji odpeljejo zadnje kilometre in si v Parizu dokončno razdelijo majice in preostale nagrade, si poglejmo kratko zgodovino slovenskega vrhunskega kolesarstva.

Abulnar prvi Slovenec na Touru
Prvo srečanje z najtežjo tritedensko dirko je v resnici precej staro, tovrstni pionir je bil daljnega leta 1936 Franc Abulnar, ki je še s tremi povabljenimi kolesarji iz Zagreba (Stjepan Grgac, Rudolf Fiket in Stjepan Ljubić) sestavljal jugoslovansko ekipo. Vsi so v Francijo pripotovali na lastne stroške in s skromno nekonkurenčno opremo. Abulnar je padel že v prvi etapi, odstopil pa je v deveti etapi, ker je prekoračil časovno omejitev.

Primož Čerin opozarja na Bernala in zastrašujoči alpski trojček

Čerin prvi končal Tour
Slovenski list na tritedenskih dirkah je bil nato dolga desetletja prazen, vse se je začelo premikati šele v 80. letih, ko je Vinko Polončič kot prvi Slovenec nastopil na Dirki po Italiji, Primož Čerin pa je leta 1986 postal prvi Slovenec, ki je Dirko po Franciji tudi končal, osvojil je 32. mesto.

Valjavec in Brajkovič do 9. mesta
Število slovenskih udeležencev je bilo nato ves čas v porastu, a njihov status je bila večinoma namenjen vlogi pomočnikov. To se je začelo spreminjati z začetkom tega stoletja, ko je Tadej Valjavec postal prvi Slovenec, ki je začel mešati štrene v boju za rumeno majico. Popolnoma v ospredje se sicer ni prebil, zato pa je postal prvi, ki je tritedensko dirko končal v prvi deseterici. Tako na italijanskem kot francoskem krogu je osvojil deveto mesto. Na Giru mu je to uspelo leta 2004, na Touru pa leta 2008. Deveto mesto je na Touru pozneje osvojil tudi Jani Brajkovič.

Leto pozneje nov mejnik! Borut Božič je postal prvi Slovenec, ki je dobil etapo na tritedenskih dirkah, šprinter je dobil 6. etapo Vuelte. V zadnjih letih pa je sledil pravi bum!

Etapne zmage Slovencev na tritedenskih dirkah

ObdobjeZmagovalciSkupaj
Do 2005/0
2006‒2010Božič 11
2011‒2015Mezgec in Polanc po 12
2016‒2020Roglič 7, Pogačar 5, Mohorič 2, Polanc 115

Kaj to pomeni v primerjavi z mednarodno konkurenco? Če se osredotočimo na zadnje tri sezone UCI-jeve svetovne serije, je na vrhu lestvice osvojenih etapnih dirk prav Slovenija! Za njo so preostale kolesarske velesile.

Osvojene dirke na UCI-jevi svetovni seriji od 2018 naprej

DržavaZmagovalciSkupaj
SlovenijaRoglič 6, Mohorič in Pogačar 18
KolumbijaBernal 4, Lopez in Martinez po 16
ŠpanijaValverde 2, Izagirre, Mas, Prades in Soler po 16
Velika BritanijaThomas in Yates po 2, Froome 1.5
Zgodovinska zmaga Rogliča – zasavski orel pristal v Madridu

Lani prvi oder in prva zmaga
Generator novega buma je torej Primož Roglič. Zasavski orel je lani postal prvi Slovenec, ki je tritedensko dirko končal na zmagovalnem odru, na Giru je osvojil tretje mesto. Še dlje je šel jeseni, ko je dobil Vuelto, slovenski uspeh pa je s tretjim mestom zaokrožil Tadej Pogačar.

Od 9. do 9. etape: od odstopa do rumene majice
Oba omenjena Slovenca sta zdaj pred zadnjo in najtežjo stopničko ‒ zmago na Touru. Po dveh tednih sta v izjemnem položaju, saj sta na samem vrhu. Slovenski krog bi se lahko tako po daljnem letu 1936 zaokrožil, takrat je na prvem slovenskem Touru Abulnar odstopil v 9. etapi, letos pa je Roglič prav po 9. etapi (kot prvi Slovenec) oblekel rumeno majico vodilnega ...

Slovenija od kolesarskega palčka do velesile