Festival Lent se je v treh desetletjih uveljavil kot eden od najprepoznavnejših družabnih dogodkov pri nas. Foto: BoBo

Prvi mož festivala, direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina poudarja, da bodo kljub spremembam poskušali pripraviti pester in kakovosten program. "Kot smo se bili že večkrat prisiljeni znajti, se bomo znašli tudi tokrat in enostavno s tem, kar je na voljo, pripravili najboljše možne vsebine," je povedal za STA.

Mestna občina Maribor bo letos za Festival Lent namenila 454.000 evrov, kar je nekaj več kot 120.000 evrov manj kot lani, a še vedno več kot v letih 2015 in 2016. "Festival bo deležen izjemno velikega vložka mesta. Govorimo o skupno pol milijona evrih samo za vsebine, s čimer smo samo šli na raven leta 2017. To je izjemno veliko glede na vse projekte in potrebe v mestu," je opozoril župan Saša Arsenovič.

Lani je občina za potrebe festivala postavila nov oder na Dravi, ki naj bi bil stalen, a se je nato izkazalo, da nima potrebnih dovoljenj za postavitev. Zato so v zalivu pri Vodnem stolpu zdaj le še jekleni temelji, leseni podest pa je razstavljen v skladišču.

Mariborski župan si želi, da bi se Lent v prihodnje razširil na celotno poletje. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Novo vodstvo občine je pristopilo k legalizaciji odra, letos pa naj bi tam postavili manjši oder z manj sedeži. "Oder bo stal na mestu, kjer je bil prejšnja leta parter prizorišča na Dravi. Stal bo torej v zalivu, kjer je zagotovljena fiksna kovinska konstrukcija in ne kot podaljšek le-te," so pojasnili na občini.

Posledično bo po besedah Rukavine manj prodanih vstopnic in manj sponzorskih sredstev. Večji koncerti bodo morali potekati na Trgu Leona Štuklja, kjer pa je prav tako manj prostora za gledalce kot na lanskem velikem odru na Dravi. "Glavni oder na Trgu Leona Štuklja je edina mogoča rešitev v primeru, da plavajočega odra na Dravi, kot smo ga imeli lani, nimamo," je pojasnil.

Transparentno in zakonito delovanje
Na okrnjeni različici odra na Dravi naj bi bila letos združena Večerov in Jurčkov oder. "Oder na Dravi ne bo tako velik, kot je bil lani, bo pa vseeno imel dve vsebini in bo na mestu, kjer ne bi smel biti, če ne bi ta uprava poskrbela za njegovo legalizacijo. Želimo delati transparentno in zakonito in verjamem, da je to prava smer," je povedal Arsenovič.

Od novega odra na Dravi so ostali le še jekleni temelji. Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik

Težave so tudi s festivalskim dogajanjem v Mestnem parku, kjer poteka priljubljeni sklop Artkamp z dejavnostmi za otroke in družine. "Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine nam ni več dovolil, da bi imeli podeskane bazene, ker to kazi podobo parka. Temu se moramo, tudi po navodilu občine, ukloniti in zaradi tega ter še nekaterih drugih zahtev bomo morali večino dogajanja skrčiti na promenado. Zato bo program nekoliko okrnjen, a mislim, da bo kljub temu zanimivo in primerno," je povedal Rukavina.

Na Zavodu RS za varstvo narave poudarjajo, da organizatorjem Artkampa v procesu izdaje soglasja letos niso določili strožjih pogojev, ampak so le zahtevali, da upoštevajo pogoje, ki so veljali že prejšnja leta. Največ škode naj bi povzročali s postavljanjem in odstranjevanjem prizorišč s težko mehanizacijo.

Dogajanje v parku bo zato letos omejeno predvsem na glavno promenado, s čimer se bo zmanjšal nabor vsebin, še posebej gostinske ponudbe. "Program ne bo okrnjen, bo pa festival, predvsem tisti del, ki je do zdaj potekal na zelenih površinah, potekal na utrjenih poteh Mestnega parka, za kar bo uporabljena tudi urbana oprema in ne več palete ter seno," pravijo na občini.

Novo vodstvo občine si bo prihodnja leta prizadevalo za kakovostnejši program, ki bo privabil še več ljudi iz tujine in drugih slovenskih mest. Foto: BoBo

Želje po polnejši vsebini
V prihodnje si novo vodstvo občine želi preobrazbe festivala. "Po več pogovorih z meščani in obiskovalci festivala si župan vsekakor želi, da Festival Lent ne bi bil omejen samo na zadnji teden junija, ampak bi trajal vse poletje, od junija do septembra. Stremi k temu, da bi bilo dogajanje festivala razširjeno, in izpostavlja, da je kakovost izvajalcev važnejša od količine, kar bi pomenilo, da se stroški ne bi povišali. Prav tako izpostavlja, da so to smernice, samo vsebino pa snuje vodstvo Narodnega doma," o prihodnosti festivala pravijo na občini.

Želijo si, da bi festival iz družinskega prešel na vsebinsko polnejšega, s kakovostnejšimi izvajalci, ki bi na dogodke privabili tudi obiskovalce iz tujine in drugih slovenskih mest. Ti bi v mestu tudi prenočili, kar bi prineslo širše pozitivne učinke festivala na turizem in gospodarstvo.

Rukavina pravi, da ima občina kot ustanoviteljica Narodnega doma Maribor pravico do svojih idej in predlogov glede festivala, a da mora pri tem upoštevati tudi finančne zmožnosti. "Enostavno, pokrili se bomo s takšno odejo, kakor bo pač dolga," je dejal.